MATEJ TONIN ZA SOBOTNO PRILOGO: NSi JE NA VOLITVE PRIPRAVLJENA

DELITE TA
PRISPEVEK
22.11.2021, NSi

V intervjuju za Sobotno prilogo Dela je predsednik NSi Matej Tonin spregovoril o odnosih v koaliciji, pripravah na volitve. ukrepih za omejitev epidemije in tudi o kongresu NSi, ki bo v soboto 27. novembra.

Matej Tonin, ki Novo Slovenijo vodi od začetka leta 2018, po poskusu repozicioniranja stranke na sredino političnega prostora še vztraja, da je NSi sredinska stranka. Tako ni presenetljivo, da pozdravlja pobudo Katedrale svobode s prvim podpisanim Petrom Jambrekom, nekdanjim glavnim ideologom slovenske desnice in notranjim ministrom v vladi Andreja Bajuka, ki so ga dobili predstavniki osmih strank (NSi, SMC, SLS, Naša dežela, Nova SLS, Dobra država, Gospodarsko aktivna stranka, Zeleni Slovenije), o »zavezništvu za slovensko politično sredino«. Tudi pred bližajočimi se volitvami, ki bodo po njegovo redne – osnutek volilnega programa in kandidatno listo bodo potrjevali prihodnjo soboto –, ostaja samozavesten in ambiciozen, tako kot ob zamisli, da bi vodil vlado po latvijskem modelu, kjer predsednika vlade ni dala največja stranka v koaliciji.

Kako se je odzval predsednik vlade Janez Janša po tem, ko ste prejšnji teden v večernih televizijskih nastopih napovedali, da umikate podporo okoljskemu ministru Andreju Vizjaku po objavi njegovega pogovora s poslovnežem Bojanom Petanom? Povedali ste, da ste ga s svojim stališčem seznanili, a omenja se, da je zatem odpovedal redni sestanek koalicijskih prvakov.

Te stvari sem mu povedal že v petek, torej kar nekaj časa pred tem. Bil je seznanjen, zato ni mogel biti presenečen.

Ali to, da minister Vizjak nima več vaše podpore, kljub vsemu dopušča možnost, da bodo poslanci NSi ob glasovanju o njegovi razrešitvi vzdržani?

S poslanci smo se temeljito pogovorili in vsak je individualno pojasnil, kako bi glasoval, če bi bilo glasovanje danes. Nekateri so se opredelili za razrešitev ministra Vizjaka, nekateri pa, da bi bili vzdržani. Skupno stališče je torej takšno, kot sem povedal v javnosti, da minister Vizjak ne more več računati na podporo NSi. Če pa to prevedemo v glasovanje, nihče ne bo glasoval proti razrešitvi.

A če vemo, da je za razrešitev potrebnih 46 glasov, lahko vzdržane glasove beremo kot tiho podporo ministru …

Zelo odkrito sem vam povedal, kako so se opredelili poslanci, svojo odločitev in svoj glas pa bodo posamezni poslanci NSi ob obravnavi interpelacije – če ta bo – tudi obrazložili.

Bi bilo pa dobro, da do tega sploh ne bi prišlo in da bi minister pred tem sam povlekel nekatere poteze, s katerimi bi razbremenil vlado in morda olajšal sprejemanje drugih odločitev.

Ultimata – odhod ministra Vizjaka ali odhod NSi iz koalicije – pa ne nameravate postaviti?

Kar naprej to poslušam, a moram povedati, da v NSi ocenjujemo, da ta vlada dela dobro. Da smo dosegli velike stvari. Škoda bi bilo zaradi napak enega samega ministra razbijati vlado, zato na podlagi koalicijske pogodbe in partnerskega sodelovanja vendarle pričakujemo, da bodo tudi naši partnerji razumeli, da je koalicija sestavljena iz treh strank in da delo enega ministra vpliva tudi na druge koalicijske stranke. Sicer pa je še vedno na razpolago interpelacija, ki jo je že vložila opozicija.

Glede hipotetičnega odhoda iz vlade pa je vprašanje naslednje: Tudi če vsi štirje ministri NSi rečemo, da se ne gremo več, kaj potem?

Predčasne volitve.

Te so možne le, če bi NSi na konstruktivni nezaupnici podprla nekega drugega kandidata, sicer pa bi kljub morebitnem odstopu štirih ministrov predsednik vlade lahko pooblastil obstoječe ministre, da bi začasno opravljali naše posle za tri mesece. Za tem pa je pravna praznina. Vlada bi lahko tudi mirno delala do konca mandata, pa čeprav brez ministrov NSi.

Vsak ultimat je torej nesmiseln, če v praksi ne deluje. NSi štiri mesece pred volitvami in v času zelo slabe epidemiološke situacije ne bo rušila vlade, v kateri je dosegla številne vidne rezultate. To bi bilo politikantsko.

Ne bi pa bili pripravljeni podpreti konstruktivne nezaupnice oziroma slamnatega mandatarja, da bi prišli do predčasnih volitev?

Ne, za takšno izigravanje postopkov mi nismo.

Pričakujete, da bo opozicija vložila interpelacijo tudi zoper vašega infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca? Nanj so namreč pokazali direktorji iz energetskih podjetij, ki so bili zamenjani. Sam je govoril, da bo treba stare direktorje zamenjati.

Tega ne pričakujem, saj mu resnično ne morejo očitati nobenih kršitev zakonov ali ustave. Minister Vrtovec se v same postopke imenovanj in razreševanj ni vpletal. Mi imamo urejeno korporativno upravljanje prek Slovenskega državnega holdinga (SDH). Edini vpliv, ki ga ima politika, je, da parlament imenuje nadzornike SDH. Ti nato postavijo upravo SDH in ta naprej nadzorne svete posameznih državnih družb.

Če pogledava dejstva, pa mislim, da se ministra Vrtovca neupravičeno namaka v zgodbe okrog menjav v energetiki. Andrej Ribič, ki je bil izrazito strankarsko aktiven direktor državnega podjetja – pa tega ne problematiziram –, se je sestajal v poslanski skupni neke druge politične stranke. Neresno je, da zdaj za to krivi ministra Vrtovca.

To je torej početje neke druge politične koalicijske stranke?

Slišal sem besede gospoda Ribiča in gospoda Krkoviča. Kaj je res, nisem preverjal, ker to ni moja stvar, ampak stvar nadzornih svetov državnih družb in SDH.

Bo šla v primeru razrešitve katerega od ministrov koalicija v njegovo zamenjavo ali bo poskusila zvoziti mandat tako, da bodo pristojnosti prevzemali predsednik vlade in ministri?

Moj predlog je bil in bo, da se gre takoj v imenovanje novih ministrov, pri čemer so prva izbira njihovi državni sekretarji. To je nekaj mesecev pred volitvami najbolj praktično in najbolj razumno, saj poznajo probleme in resorje. To potem nima večjega vpliva na delovanje ministrstva.

Vladna koalicija pa je že večkrat pokazala, da je sposobna v parlamentu zbrati 46 poslanskih glasov.

Volitve bodo torej redne, 24. aprila?

Da, za zdaj se zdi tako.

V kakšni kondiciji bo nanje odšla NSi?

V zelo dobri, na kongresu naslednji konec tedna bomo potrdili osnutek volilnega programa in listo kandidatov. Tehnično in vsebinsko bo NSi absolutno pripravljena na volitve, politično pa tudi dobro stojimo. Zadnje javnomnenjske ankete nam kažejo podporo, ki je boljša od zadnjega rezultata leta 2018. Prepričan sem, da smo ministri iz ekipe NSi pokazali, da je možno stvari, ki so stale desetletje, premakniti naprej, če le obstajata vizija in prava ekipa.

Bodo na listi vsi dosedanji poslanci – z izjemo vodje poslanske skupine Jožefa Horvata, ki je že napovedal, da ne bo kandidiral – in ministri?

Ne, vseh poslancev ne bo na listi, mislim pa, da bodo vsi ministri.

Tudi minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič?

Z njim sva v pogovoru, sem mu pa jasno povedal, da si želim, da bi kandidiral za NSi.

Po zadnjih volitvah ste ponudili odstop, ker na volitvah stranka ni dosegla cilja – 10 odstotkov. Kakšen je ta cilj zdaj?

Zagotovo želimo izboljšati zadnji rezultat z državnozborskih volitev. Državljani bodo imeli tokrat priložnost podpreti izkušeno in vsebinsko močno NSi, ki se je dokazala z zmerno komunikacijo, dialogom, z ekipo, ki ima rezultate in močno vsebino. To je tisto, kar potrebuje Slovenija v prihodnosti, zato ni potrebe za nobeno novo eksperimentiranje. NSi je alternativa SDS in Kulu.

Alternativa SDS? Ampak doslej poznamo NSi na državni ravni le po tem, da je bila v koalicijah s SDS.

Ne drži, krščanski demokrati so bili v koaliciji tudi z LDS. Imamo dolgo zgodovino, da smo bili sposobni sodelovati z levimi in desnimi, liberalci, socialdemokrati in tudi s konservativnimi strankami.

Torej bi bili pripravljeni v koalicijo tudi s Kulom ali to, da ste njihova alternativa, pomeni, da z njimi niste pripravljeni sodelovati?

To po moje ni bistveno vprašanje. Ni pomembno, kdo se bo s kom povezoval, ampak je ključno, kaj bomo naredili za našo državo. To bo tudi osrednja tema našega kongresa prihodnjo soboto, kjer bomo sprejeli osnutek volilnega programa za naslednji mandat in predstavili naše prioritete. V ospredje postavljamo razvoj države, boljšo zdravstveno in socialno oskrbo, zeleni preboj v energetiki in varovanje okolja, nove cestne in železniške povezave, digitalizacijo. Seveda brez umiritve strasti v politiki ter več medsebojnega poslušanja in sodelovanja tudi ne bo šlo. A če te cilje dosežemo, gremo lahko v levo ali desno koalicijo. Najbolj pa bi si seveda želeli oblikovati koalicijo oziroma vlado sami, saj ocenjujemo, da bomo imeli tako največ možnosti, da uresničimo svoj program.

Ciljate na 46 glasov?

Sami veste, da je slovenski volilni sistem proporcionalen in da realno nobena stranka ne more računati na to, da bo sama sestavila vlado. Tudi po prihodnjih volitvah bo tako potrebno povezovanje. In če imamo zdaj levi blok, ki ga predstavlja koalicija Kul, ter desni blok, ki ga predstavlja SDS, imamo tudi sredinski blok, kjer smo NSi in še nekatere druge stranke. Za trdno in normalno vlado bo potreben dogovor med temi tremi bloki.

Kakšna koalicija se bo oblikovala, je v tem trenutku težko napovedati. Pretekle volitve so namreč že pokazale, da zmaga na volitvah ne pomeni nujno vodenja vlade in da je sestava koalicij naporna stvar. Zato se bomo v NSi potrudili, da bi bili vezni člen učinkovite in trdne vlade.

Pa je NSi res sredinska stranka? Tako kot ali so to res tudi ostale stranke, ki ste se sestale na srečanju Katedrale svobode s pozivom k zavezništvu za slovensko sredino ….

Najprej se moremo zmeniti, kaj naj bo kriterij politične delitve. Če gledate naš odnos do zgodovine, odnos do ideoloških ali družbenih vprašanj, so delitve lahko drugačne. Ko mi govorimo o sredini, govorimo o tem, da politična stranka, kot je NSi, ki zastopa in zagovarja tri ključne vrednotne osi slovenskega naroda – krščanske vrednote, pripadnost samostojni Sloveniji in pripadnost Evropi –, ne more biti stranka obrobja, ampak je to stranka, ki je postavljena v središče političnega in družbenega sistema.

Vitko državo, brez dodatnega povečevanja javnih izdatkov, podjetnikom svobodo, vzdržnost pokojninskega sistema … to so bile vaše besede pred vstopom v to vlado, a verjetno se boste tudi vi strinjali, da ne odražajo njenega ravnanja.

Tu se z vami strinjam. Ta vlada je bila najbolj socialno naravnana v vsej slovenski zgodovini, a v to so nas pripeljale izjemne okoliščine. Program, ki ga omenjate, pa je bil pisan za normalne razmere.

Da, epidemija, ampak politike in zakoni, ki jih sprejemate, se ne dotikajo le tega; popravki pokojnin, pa zakon o dolgotrajni oskrbi, ki v tej fazi predvideva financiranje le iz proračuna, pa različni sprejeti in še napovedani večmilijonski investicijski zakoni …

Doslej je bila težava Slovenije, da se je orientirala le za dobri dve leti vnaprej, kolikor se namreč načrtuje proračun. Velik dosežek je bil, če se je katera vlada orientirala na cel mandat. Mi smo konceptualno zato pristopili k problemom drugače, kar je edino logično, saj najtežji problemi potrebujejo dolgoročne in stabilne vire. Potrebujejo večletno vizijo. Le na takšen način je mogoče stvari urediti, sicer lahko še naprej kolobarimo v neučinkovitih parcialnih zgodbah.

Tak je naš zakon o investicijah v Slovensko vojsko, še bolj pomemben primer dolgoročnega načrtovanja pa je zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v zdravstvo …

Glede na zadnje razprave, ki potekajo ob podpisih pogodb, se verjetno strinjate, da je političnega soglasja glede omenjenih investicij v Slovensko vojsko ob trenutni situaciji vse manj?

V državnem proračunu je za investicije v vojski predviden en odstotek proračuna, kar po moji oceni za vlaganje v varnost ni preveč. Če primerjamo izdatke za obrambo in za zdravje, je razmerje 1:8, kar se mi zdi pravično. Razvijati je treba vse podsisteme. Ne moreš enega uničiti na račun drugega, kot se je to skušalo storiti z vojsko.

Ne morem se tudi strinjati, da ni soglasja. Razen Levice v parlamentu nisem slišal ene politične stranke, ki bi govorila, da je za ukinitev Slovenske vojske. Tudi v SD, LMŠ in SAB na vsaki razpravi na odboru za obrambo povedo, da podpirajo Slovensko vojsko, in šele nato dodajo politični del svoje razprave, s čimer nabirajo lahke politične točke.

Z izjemo ene stranke torej obstaja zelo veliko soglasje, da bomo Slovensko vojsko imeli in da ostajamo znotraj zavezništva Nata. Od tu dalje pa gre za politikantstvo. Stvari, ki jih počnem, so v skladu s tem, kar so počeli predhodniki SD, LMŠ in SAB. Ne jaz, nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek nas je leta 2014 zavezala, da bomo za obrambo do leta 2024 namenili dva odstotka BDP. Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec je leta 2018 pisal Natu, da bomo do leta 2024 namenili za obrambo 1,5 odstotka BDP. Nekdanja obrambna ministrica Andreja Katič je začela postopke z nabavo boxerjev v okvirju Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), kar jaz zdaj samo nadaljujem.

Vsebinsko ne delam nič drugega kot to, da nadaljujem in uresničujem tisto, k čemur so se zavezale tri stranke Kula. Da pa zdaj govorijo, da je neprimeren čas in da je vse narobe, pa je del politične razprave, ki je žal nedržavotvorna in izrazito politikantska. A jo kot minister za obrambo pač moram sprejeti in iti naprej.

Soglašate z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom, da si popolnega zaprtja ne bi mogli privoščiti, ker bi to državo privedlo v bankrot?

Se strinjam, v praktičnem smislu je popolno zaprtje nemogoče izvesti, saj bi s tem izvozno naravnana podjetja izločili iz dobaviteljskih verig in uničili gospodarstvo, v simbolnem pa bi bilo tudi nepravično do cepljenih. Le delno zaprtje države pa je tisto, čemur je stroka najbolj nasprotovala, saj se začnejo ustvarjati izjeme in stvar razvodeni. Nihče na koncu ni zadovoljen, zato je takšno zaprtje za Slovenijo nesmiselno.

Na drugi stani pa imamo zdravstvo, ki pravi, da ne zmore več.

Seveda so naše zdravstvene zmogljivosti absolutno omejene in to je treba upoštevati. Prišel pa bo seveda čas, ko bomo morali sprejemati tudi odločitve, ki bodo zelo ciljane.

Kakšne?

Če je stroka jasna, da večji del cepljenih prenese okužbo brez hospitalizacije, in če okužb ne bo mogoče ustaviti s pogojem PCT in zaščitnimi ukrepi, je naslednji korak, da se ukrepi uvajajo le za necepljene. To je naslednji korak, ki nam ostaja na voljo.

Pa boste pokusili sprejeti kakšne zakonske ukrepe ali podlage za omejevanje epidemije, ne le vladali z odloki …

Ves čas trdim, da se mi ne zdi pravno najboljše, da se določene stvari sprejemajo z odloki, a je v realnem življenju epidemije to najbolj optimalno in žal velikokrat edino realno. Vsi odloki so utemeljeni na podlagi obstoječih zakonov, zlasti zakona o nalezljivih boleznih, nekatere stvari so povsem neproblematične, za nekatere pa ustavno sodišče tudi ugotovi, da so neustrezni, in to popravljamo. Pomembna je tudi hitrost …

Ampak videli smo, da je državni zbor protikoronske pakete sprejemal le v nekaj dneh?

Po zadnji razpravi, ki smo jo imeli v vladi, da bomo pripravili dodaten zakon, ki se bo ukvarjal s covidno krizo in njenimi posledicami, sem čutil naklonjenost razpravljavcev v vladi, da bi tudi pogoj PCT lahko vključili v zakon. Tako bo dana jasna podlaga, kjer bo morala tudi opozicija prevzeti svojo odgovornost.