Matej Tonin v intervjuju za Sobotno prilogo: Slovenska politika potrebuje sveže ideje, predvsem pa se mora ukvarjati z izzivi prihodnosti

slovenija 18.04.2018, Matej Tonin, Nova Slovenija, foto: Anže Petkovšek

Predsednik NSi Matej Tonin je v intervjuju za Sobotno prilogo časopisa Delo spregovoril o širitvi stranke v sredino slovenskega političnega prostora, o kritikah Janeza Janše, načrtih pred jesenskim kongresom ter o drugih aktualno političnih temah. Intervju spodaj objavljamo v celoti.

Matej Tonin je pred dnevi napovedal repozicioniranje stranke, katere krmilo je lani prevzel iz rok Ljudmile Novak, a širitev na sredino bi lahko bila tudi tvegana odločitev, če bi v desničarski del baze NSi vskočil kdo tretji, na primer SLS. Pri pozicioniranju na sredino se bodo zgledovali po evropskem sistemu vsebinskega umeščanja strank. V stranki že zagovarjajo sredinskost tako pri pogledu na gospodarstvo kot pri pogledu na svet, pravi. V ekonomskem smislu niso zagovorniki socializma, prav tako ne divjega kapitalizma, pač pa zagovarjajo socialno tržno gospodarstvo. Odločitev za pozicioniranje v sredini in konstruktiven odnos naj bi bila pravilna predvsem zato, ker da Slovenija potrebuje normalno stranko, ki je vključevalna. Dejstvo, koga poznaš, in ne, kaj znaš, naj ne bi bilo več pomembno pri kadrovskih odločitvah nove generacije politikov.

NSi ima novega svetovalca, Sebastjana Jeretiča, ki je širši javnosti znan predvsem kot nekdanji član SD, ki je delal z Borutom Pahorjem. Rekli ste mi, da ste iskali nekoga, ki je imel izkušnje s »hegemonom«, kdo je bil to?

Hoteli smo nekoga s konkretnimi izkušnjami in konkretnimi zmagami. Sebastjanu Jeretiču je v preteklosti uspelo, da je stranko z okoli desetodstotno podporo, podobno kot jo ima zdaj NSi, pomagal sooblikovati v zmagovalno stranko. S »hegemonom« sem mislil na to, da je SD zmagala, čeprav je znotraj njihovega bloka dolgo z visoko podporo kraljevala LDS. Jeretičeve izkušnje bi radi uporabili za našo krepitev.

Kdo pa je hegemon, s katerim imate opravka vi?

»Hegemon« je Janez Janša.

Pojem hegemonije politična teorija povezuje z italijanskim marksistom Antoniem Cramscijem. Ste s pomikom proti sredini posvojili tudi marksizem?

Nikakor ne! Verjamem, da se šalite. Je bil pa »hegemon« nekoč marksist. Pojem hegemon predstavlja tistega, ki si želi zasedati neki prostor in v njem obvladati vse ter ne dovoli, da bi kdorkoli na področju, ki ga ocenjuje za svojega, razvijal svojo identiteto. NSi je že danes sredina. Poglejte naša programska stališča ali naše vrednote, te našo sredinskost potrjujejo. Je pa res, da je trditev, da smo krščanski demokrati sredina, v zadnjih dneh marsikomu dvignila obrvi, napadi so prišli z leve in desne. Levica se boji, da bo padlo njihovo predalčkanje strank, kjer na desno vržejo vse, ki jih ne marajo in nasprotujejo njihovi dogovorni ekonomiji. Na desni so se ustrašili, da bi na slovenskem političnem travniku pognalo kaj novega, zato so se držali starih vzorcev, da je preventivno teptanje najboljša obramba. Danes se v slovenskem političnem prostoru za sredino opredeljujejo tudi stranke, ki po politikah to niso. To so stranke leve sredine.

Katere stranke, ki se opredeljujejo za sredinske, to niso? Na politični sredini je kar gneča, tam je SMC, LMŠ, Desus, ki je sicer stranka enega vprašanja, SAB … Veste, da nekateri sogovorniki ocenjujejo, da je za dolgoročen obstoj stranke nujno jasno pozicioniranje, ker politične sredine v bistvu ni?

Sredina obstaja. To so državljani, ki se ne udeležujejo volitev. Prepričani so, da so politiki levice in desnice isti, saj jim je bolj pomembno, kdo bo koga, ne pa, kaj bodo storili, da bo Slovenija država priložnosti, v kateri bomo lahko razvili svoje talente. Tipično slovensko etiketiranje, ki temelji predvsem na odnosu do preteklosti, se mora končati. Preveč je ukvarjanja s preteklostjo in prav to nas je pripeljalo do tega, da nas marsikatera država prehiteva po levi in desni. Poglejte na primer Čehe, ki smo se jim v preteklosti posmehovali, zdaj nas prehitevajo na številnih področjih. Sredinskost še ne pomeni, da si mlačen, da ne veš, kaj bi, ampak predvsem pomeni, da zavračaš ekstremizme na eni in drugi strani. Pomeni tudi, da lahko združuješ programske elemente levice in desnice. Na levici so socialisti, ki imajo za sveto državno regulacijo, na desnici pa liberalci, ki imajo za sveto nevidno roko trga, vmes smo pa mi, krščanski demokrati, ki postavljamo v središče človeka in socialno tržno gospodarstvo. Nobene stranke, ki ste jih v vprašanju našteli, na področju gospodarske politike ni mogoče opredeliti kot stranke sredine, tako glede zakonodaje kot rebalansov, ki so jih sprejemali doslej. Njihove politike so izrazito socialistične. Ob rekordnih davčnih prihodkih imamo rekordne proračune. In kaj imajo od tega državljani? Koliko boljši je naš javni servis? Se je bila vladna koalicija pripravljena odpovedati delčku dohodnine, da bi državljanom ostalo več? Trenutne politike vladne koalicije so globoko na levi. Ko sem dejal, da je NSi sredina, sem povedal tisto, kar stranka po načinu delovanja ali programskih usmeritvah počne že dolgo. Zavračamo socializem, prav tako divji kapitalizem.

Povejte dve stvari pred programskim jesenskim kongresom, eno, ki bo gotovo šla iz vašega programa, in eno, ki bo vanj gotovo prišla.

Slovenska politika potrebuje sveže ideje, predvsem pa se mora ukvarjati z izzivi prihodnosti. Temeljni program NSi smo nazadnje sprejemali pred desetimi leti. V desetih letih se je svet vidno spremenil, zato potrebuje osvežitev tudi naša mala ustava. Ker se ne odpovedujemo našim temeljnim vrednotam, ne bo bistvo v črtanju naših določil, ampak bodo, glede na svet okoli nas in izzive, s katerimi se sooča Slovenija, ključni naši novi poudarki in prioritete. Natančno bomo orisali, na katerih vrednotah naj temeljijo naši družbeni podsistemi, da bodo vsem državljanom omogočili dostojno življenje. Večji poudarek bo tudi na krepitvi slovenske samozavesti, ustvarjalnosti, razvoja in digitalizacije države. Bolj se želimo posvetiti tudi okolju in trajnostni rabi naravnih virov.

Pravite, da se zdaj stranke levega in desnega pola razlikujejo predvsem po odnosu do preteklosti, pa ni povsem tako, na primer pri vprašanju financiranja šolstva.

Stranke, ki so danes v vladi in o sebi pravijo, da so sredinske, se izogibajo realizaciji odločitve ustavnega sodišča. Sredinske stranke ne omejujemo možnosti izbire, ne nasprotujemo načelu, da za enako vsebino sledi enako plačilo. Levica stavi na vsesplošno državno regulacijo in na to, da država vedno bolje ve, kaj je dobro za državljane, kot državljani sami. Sredina postavlja v središče človeka. Pri vprašanju financiranja šolstva se ujemate s SMC in SDS. Boste podprli njihov najnovejši zakonski predlog o tem? Bomo. Smo ga tudi v preteklosti, saj gre za uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Ko gre za realizacijo njegovih odločb, ni mešetarjenja.

Kako si razlagate dejstvo, da je med najbolj ostrimi kritiki vaše napovedi o širitvi proti sredini Janez Janša?

Pri gospodu Janši me nič več ne preseneča. V karieri je namreč prehodil dolgo pot od gorečega marksista do trdega desničarja, ki zanika globalno segrevanje. Njegovi zadnji napadi zgolj potrjujejo to, da pri doseganju političnih ciljev ne izbira sredstev. Morda je to razlog, da kljub zmagam na volitvah ne sestavi vlade. V zadnjih letih so nas tudi socialisti zmerjali z neoliberalci, ker smo hoteli narediti konec dogovorni ekonomiji, v kateri so se slavni strici na vampih menili, kdo bo dobil posel in kdo ne. V takem sistemu žal ni pomembno, kaj znaš, ampak koga poznaš.

Med vašimi vrednotami je na prvem mestu zapisano, da vas »krščansko pojmovanje sveta in človeka zavezuje, da varujete človeško življenje od spočetja do naravne smrti. Spočeto človeško bitje ima pravico do rojstva in življenja in nihče nima pravice v njegovem imenu odločati o njegovem rojstvu ali smrti.« Se boste kot sredinska stranka tej vrednoti odrekli?

Ostajamo zvesti našim vrednotam, ki krepijo kulturo življenja, naš pogled tukaj ostaja jasen in trden. Seveda se kot zagovorniki dialoga in strpnosti v družbi zavedamo, da v Sloveniji obstajajo različni pogledi na to vprašanje. Spoštujemo ustavni konsenz in bomo naše vrednote zagovarjali v tem okviru.

Torej sodite, da je to sredinska svetovnonazorska opredelitev?

Da, tako mi pojmujemo evropsko sredino. Svoboda vesti mi omogoča, da živim skladno s prepričanjem, a hkrati nikogar ne obsojam ali zasmehujem, ki ima drugačno prepričanje, kot je moje. Najbrž upravičeno pričakujem, da tudi mene nihče ne obsoja zaradi mojih vrednot?

Kakšen je vaš odnos do kontracepcije? Poročeni ste sedem let in imate tri otroke.

Z vprašanji posegate na polje zasebnosti, to je stvar osebnih odločitev ljudi, ne pa interesa novinarjev ali države.

Boste na svojih kongresih še vedno molili?

Bomo. V tem ne vidim nič slabega.

Ne trdim, daje to slabo.

Na kongresih zmolimo kratko molitev, ko se spominjamo pokojnih članov. To je lep slovenski običaj. Seveda pa nikogar ne silimo k molitvi. Težava v vprašanjih, ki jih zastavljate, je, da imajo ljudje potem v glavi, da vsak, ki pride v NSi, mora moliti in iti vsako nedeljo k maši ter imeti vse zakramente. To je stereotip, ki ne drži. V stranki imamo ljudi različnih veroizpovedi, tudi muslimane in celo ateiste. Smo odprta stranka, nikogar ne sprašujemo, kaj počne v zasebnem življenju, in v kaj, če sploh kaj, veruje. Vaša vprašanja hočejo okrepiti stereotipe o NSi.

Se z zagovarjanjem sredinskosti ne bojite izgube dela podpornikov, to je lahko tvegana poteza? Etiket, ki so se nas dvajset let držale in so nam jih nalepili, ne moremo spremeniti čez noč. V kampanji strašenja proti NSi poskušajo prikazati, da bi s prihodom NSi na oblast v tej državi zavladali drakonski konservativci. To je čista izmišljotina. NSi je moderna stranka, ki hoče prinesti v slovenski prostor več politične kulture in normalnosti. Normalnost, dialoškost in strpnost želimo postaviti v središče slovenskega političnega prostora.

Zakaj se ponujate vladi kot nadkoalicijska stranka? Vas premier Šarec sploh potrebuje, saj ima v šahu nekaj političnih trupel, lahko računa na podporo Levice in po potrebi SNS.

Naš položaj je seveda drugačen, saj je NSi neodvisna od koalicije in nas z ničimer ne morejo imeti v šahu, prav tako se nikomur ne ponujamo. Smo opozicijska stranka, ki je pripravljena projektno sodelovati. Ne potrebujemo položajev v vladi, da lahko kaj dobrega storimo za državo, da bi šlo ljudem bolje ter bi od plač in pokojnin lahko dostojno živeli. Ta moja pobuda, ki so jo nekateri zasmehovali in nas opozarjali, da smo svojo priložnost zamudili, je bila dobronamerna. Slovenci smo različni, ni pa potrebe, da smo večno razdeljeni. Prihaja čas, ko bo politika dolžna sodelovati, če hočemo narediti nekaj korakov naprej. Mi nismo stranka, ki bi rekla: »Slabše za vlado, bolje za nas.«

Torej boste podprli mini davčno reformo? Dokončno oblikovane predloge ministrstva za finance naj bi vlada predvidoma obravnavala prihodnji teden.

Če bo ta reforma takšna, da nas bo prepričala, da prispeva k razvojnemu preboju Slovenije, jo bomo seveda podprli.

Zdaj še ne znate oceniti, ali je zrela za podporo?

Takšna, kot jo je predlagalo ministrstvo za finance, ima nekaj dobrih nastavkov, ki pomenijo majhne korake naprej. NSi si bo prizadevala, da bi bili ti koraki bolj odločni. Da bi bila Slovenija predvsem okolje, v katerem bi ustvarjalni ljudje ostajali v domovini, ne pa iskali priložnosti v zahodni in severni Evropi ali Severni Ameriki. Z davčnim okoljem je treba prispevati k temu, da najbolj ustvarjalni ljudje ostanejo v Sloveniji. Za to ne potrebuješ ne koalicijske pogodbe ne statusa vladne stranke.

Kako vidite status koalicijskih partneric LMŠ?

Z izključevanjem v preteklosti so se samoomejili. Marjan Šarec se tega zaveda in to spretno izkorišča. Verjamem, da koalicijski partnerji niso zadovoljni, ker se ne izvaja koalicijska pogodba in ker se o pomembnih stvareh predsednik vlade ne posvetuje z njimi. Ne bodo pa naredili ničesar, ker se bojijo, da bodo, če bodo karkoli storili, odgovorni za razpad vlade.

Zakaj ocenjujete, da poteka sodelovanje na liniji premier, šef Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) in državni sekretar, pristojen za nacionalno varnost, zelo dobro? To veste kot predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb (Knovs)?

Ker to vidim iz prakse oziroma iz podatkov, ki jih imam kot predsednik Knovsa. Omenjena komunikacijska linija je zelo dinamična. To je v redu in prav.

Ste lahko bolj konkretni o tem usmerjanju?

Nekdanji predsedniki vlade niti niso brali poročil Sove, zdaj pa je narejen korak naprej, sedanji premierjih redno bere. Bistvena sprememba iz časa Cerarjeve vlade je v tem, da je Marjan Šarec za svetovalca vzel nekdanjega direktorja Sove Damirja Črnčeca, ki stvari pozna in ve, kaj lahko pričakuje od Sove.

Ste že napisali končno poročilo Knovs o aferi Sekolec-Drenikova?

Na komisiji poročilo intenzivno pripravljamo, okoli 130 strani je napisanih, zelo obsežno bo in seveda tajno. Poslanci ga bodo dobili v začetku septembra, lahko pa povem, da so bili vsaj v dveh točkah varnostni ukrepi ustrezni in informacije niso odtekale, v eni točki pa so se zgodile številne napake, ki so pripeljale do znane prisluškovalne afere.

Varnostni ukrepi, ki so bili sprejeti za našo projektno skupino, ki je delala na arbitraži, so bili ustrezni in so delovali, prav tako so bili zagotovljeni ustrezni varnostni ukrepi za delo in komunikacijo z odvetniško ekipo, pri arbitru Jerneju Sekolcu in Simoni Drenik pa so se napake kar kopičile. V poročilu bo nanizano, kako in zakaj so se napake kopičile ter pripeljale do arbitražne blamaže.

Bo v tem poročilu napisano, da je bila napaka, ker Sekolec ni dobil varne komunikacijske naprave, ne glede na to, da ni bil na plačilni listi naše strani?

Tega ne bom komentiral.

Izjavili ste, da razumete ljudi, ki so jih življenjske okoliščine pripeljale do tega, da so resignirani in ne verjamejo več nobenemu politiku. Največkrat rečejo, da ste vsi isti. Po vašem prihaja čas nove generacije politikov. Če vanjo spadata Marjan Šarec in LMŠ – po čem se razlikuje od predhodnikov, tudi ta stranka se močno ukvarja s pozicioniranjem svojih ljudi na položaje v državnih podjetjih.

V ekonomskem smislu se LMŠ obnaša kot leva stranka. Vsaj tako kaže večina njihovih dosedanjih ekonomskih politik. Prav tako je LMŠ po načinu delovanja tipična leva stranka, za katero je značilno, da pobere svoj kadrovski plen, ko pride na oblast. V mislih imam pozicije v državnih podjetjih. Po videnem v SDH in na Telekomu je tudi za LMŠ pomembneje, da so naši, kot da so pravi. Glede nove generacije politikov pa se mi zdi zelo pomembno, da se slovenska politika tudi generacijsko osveži. Starejša generacija nas je osamosvojila in postavila temelje države. Se je pa v vseh teh letih nabralo veliko zamer, ki ovirajo dogovor o novem slovenskem razvojnem konsenzu. Za te pomembne premike so stare zamere ovira.

Žalostno dejstvo je, da je tipičen slovenski volivec politično nepismen, je izjavil filozof Friderik Klampfer na vprašanje Večera, zakaj imamo politiko, kot jo imamo. Se to kaže tudi v javnomnenjski podpori strankam?

Neki izkušeni britanski lord mi je rekel naslednje: z volitvami in volivci je tako kot z loterijo in kupovanjem srečk. Volivci so prepričani, da so vsi politiki slabi in isti, ampak če že gredo na volitve, volijo stranko, ki jim obljublja več. Torej kupijo srečko, ki jim obljublja višjo nagrado. Saj po njihovo tako ali tako nimajo kaj izgubiti, saj ničesar ne pričakujejo. Tisti, ki ostanejo doma, niti srečke ne kupijo več. To je znak popolne apatije. Tudi zato hočemo najprej sami dvigniti politično kulturo in s sodelovalno politiko prispevati h korenitim spremembam v državi. Pa začnimo z zdravstvom. Zdaj imamo le pravico do čakalne vrste, vsem dostopno zdravstvo imamo le še na papirju. Tudi sedanja socialna politika je dobra predvsem za iznajdljive, ne pa za tiste, ki jo potrebujejo. Čaka nas veliko dela.

Vidim, da obiskujete ortodonta. Samoplačniško?

V zdravstvu se obračajo milijarde evrov, pri tem koritu se napajajo številni, ki jim ni v interesu, da bi se karkoli spremenilo. To so vplivni in močni posamezniki, ki vse nas, ki se borimo za spremembe, neupravičeno označijo za nevarnost javnemu zdravstvu, in to samo zato, da bi nas diskreditirali in preprečili spremembe. Kar imamo danes, ni javno zdravstvo. Imamo državno zdravstvo, v katerem je pravica do zdravljenja čedalje bolj oddaljena, takoj pa dobiš pravico do čakanja. Zato moram, ne glede na to, da v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za državno zdravstvo na mesec od plače prispevam 300 evrov, še dodatnih 300 pa prispeva delodajalec, skupaj torej 600 evrov, k ortodontu samoplačniško.

Marjan Podobnik, prvak SLS, ni politik nove generacije, še vedno pa trdi, da imajo v Sloveniji veliko moč omrežja iz ozadja, s pomočjo medijev in skoraj neomejenim kapitalom naj bi postavljala vedno nove marionetne vlade, kakršno imamo tudi zdaj. Vidite svet okoli sebe podobno?

Če Marjan Šarec v času volilne kampanje tako predsedniške kot državnozborske – ne bi imel tihe podpore vplivnih ljudi iz ozadja, mu gotovo vse to ne bi uspelo. V razvitih demokracijah stranka, ki je ustanovljena nekaj mesecev pred volitvami in ima napisan program na eni strani, težko postane vodilna s predsednikom vlade. Brez podpore vplivnih ljudi mu to ne bi uspelo, čeprav je talentiran za politiko.

Predvidevam, da imen teh ljudi ne boste našteli?

Ne, da jih nočem imenovati, enostavno jih ne poznam. Med aktivnostjo in delom vlade Mira Cerarja ter Marjana Šarca vidim precej podobnosti, vendar bistveno razliko v poročanju in prikazovanju enega ali drugega premiera. Do Mira Cerarja so bili mediji od začetka neizprosni, do Marjana Šarca so bolj prizanesljivi. Vplivni ljudje lahko uredijo, da ti manj pogosto zastavljajo neprijetna vprašanja.

Tudi zdaj?

Zanimivo je, da ob težavah Marjan Šarec odgovornost spretno preusmeri na ministre, medtem ko so pri težavah prejšnje vlade skoraj vse usmerjali na Mira Cerarja.

Zdaj je aktualna ideja povečevanje poslanskih privilegijev. Sami ste se kot začasni predsednik državnega zbora prav tako lotili tega področja?

Ko sem hotel urediti področje, me je zajel pravi medijski orkan, pravi stampedo. Žalostno je, da so me pustile na cedilu poslanske skupine in ljudje iz teh skupin, ki so me na začetku najbolj spodbujali, naj se lotimo tega. Niti eden se ni oglasil. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han se je na naših sestankih razglasil za poslanskega sindikalista, nato je bil njegov strankarski kolega Dejan Židan eden prvih, ki mi je skočil v hrbet. Ko je postal predsednik državnega zbora, je v javnih nastopih poudaril, da ga moje rešitve ne zanimajo in da niso njegova prioriteta.

Vse moje spremembe so bile načrtovane znotraj finančnega okvira, po mojem predlogu državljane politika ne bi stala nič več, bi pa bila notranja razmerja bistveno bolje urejena. Na primer pri poslanskih plačah bi bile bistvene razlike pri obremenjenosti in odgovornosti, ki jo ima posamezen poslanec – po mojem mnenju plača poslanca, ki je v državnem zboru sedel trinajst ur, ne more biti enaka plači tistega, ki je zasedal 440 ur. To je nesprejemljivo, prav tako ni prav, da se stroški plačujejo pavšalno, čeprav smo bili nekateri poslanci v Ljubljani vsak dan, nekatere pa si videl le petkrat na mesec. Moj predlog je zato bil, da bi morali prihode v parlament poslanci evidentirati in imeti temu primerno obračunane potne stroške zgolj za dan, ki so ga preživeli v parlamentu. Na koncu so me zmasakrirali. Ne nameravam pa komentirati sedanjega predloga predsednika državnega zbora. Bom uporabil pravico do molka.

Predlog za povišanje funkcionarskih plač boste podprli?

Sedanja plačna razmerja v politiki niso poštena. Plača ministra brez resorja ne more biti enaka plači finančnega ministra, saj ima ta neprimerljivo večjo odgovornost. Lahko se delamo, da nas te stvari ne zanimajo, lahko pa odpravimo nepravičnost. Sem za pravičnost.