Matej Tonin v Bruslju o prihodnosti EU: Brexit je svarilo, ki ga moramo slišati

DELI:
07.11.2016, NSi

srecanjeeppMatej Tonin je danes v Bruslju na srečanju vodij poslanskih skupin članic EPP kot eden izmed govornikov spregovoril o prihodnosti EU. Kot je dejal, morajo članice EU ponovno začeti z iskanjem skupnih imenovalcev in storiti več, da ostanemo povezani.

Na srečanju so o prihodnosti spregovorili tudi mnogi drugi ugledni politiki kot npr. predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker, nekdanji predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, generalni sekretar EPP Antonio López-Istúriz White in predsednik delegacije za odnose z Združenimi državami Amerike David McAllister.

»Kot pripadniku mlade generacije mi je Evropa veliko dala. Moji generaciji se zdi EU samoumevna. Mladi žanjemo sadove združene Evrope. Ne znamo si je predstavljati brez osnovnih pridobitev, kot so Schengen, evro ali Erasmus,« je v govoru dejal Tonin in poudaril, da kot krščanski demokrat in predstavnik mlade generacije čuti dolžnost, da stori vse, kar je v njegovi moči, da Evropa še naprej ostane povezana.

V nadaljevanju je dejal, da je treba priznati, da je EU v tem trenutku relativno neučinkovita mednarodna povezava in da bo za njeno prihodnost bistveno, kako povečati to njeno učinkovitost pri reševanju različnih problemov.

Ljudje pričakujejo enostavne in hitre rešitve, a takšnih žal ni

»Ljudje pričakujejo enostavne in hitre rešitve. Žal takšnih ni. Rešitve za povečanje učinkovitosti so žal zapletene. Zdi se, da ima vsaka članica svojo rešitev. Sam vidim štiri skupine držav članic EU, ki Unijo vlečejo vsaka v svojo smer,« je dejal vodja poslanske skupine NSi in Nemčijo ter Francijo uvrstil med motorja EU. V naslednjo skupino je uvrstil Nizozemsko, Avstrijo, Italijo, Danskao, Finsko in Švedsko, ki že iščejo alternativne možnosti in niso več pripravljene prevzemati prevelikih evropskih bremen v podporo nerazvitim v Evropi.

Tretjo skupino tvori višegrajska četverica in pribaltske države oz. Vzhodna Evropa – Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška, Litva, Latvija in Estonija. »Tem državam je EU pomagala pri razvoju in so zadnjih letih zelo napredovale,« je dejal Tonin in dodal, da so to države, ki so za Evropo zainteresirane premosorazmerno s koristmi – manjše kot so koristi in več kot je delitev bremen, manj so zainteresirane za EU. V zadnjo skupino, ki tvorijo evropsko obrobje pa je uvrstil Grčijo, Španijo, Portugalsko, Slovenijo, Hrvaško in Ciper. »Finančna kriza je te države zelo oslabila. Brez evropskega ovkirja bi bile izgubljene, zato so zelo zainteresirane za močno evropsko povezavo tudi v prihodnje,« je pojasnil Tonin.

Različnost interesov slabi evropsko povezovanje

Kot je dejal, je različnost interesov držav članic trenutno tudi eden izmed glavni problemov EU. »Brexit je svarilo, ki ga moramo slišati. Zmanjkuje nam časa za resno reformo EU. Morda so trenutna sestava Evropskega parlamenta in sestave nacionalnih parlamentov zadnji, ko imajo proevropske stranke večino. Brez proevropske večine sledi razpad EU. Razpadu EU sledi krepitev nacionalizmov. Vzpon nacionalizmov pa je v Evropi vedno pomenil vojno napoved,« je opozoril in kot zdravilo za izboljšanje učinkovitosti EU navedel močno gospodarstvo, enotno diplomacijo in usposobljeno vojsko.

V zaključku svojega nagovora se je zavzel za večjo zavzetost politikov pri iskanju rešitev in povečanje legitimnosti institucij v EU. »EU ni kriva za vse. Največkrat je priročen izgovor demagogom in preračunljivcem za njihove neuspehe doma. Demagogi imajo enostavno delo. Razbijajo EU in nas želijo vrniti v leto 1930. Naše delo je, da to preprečimo,« je v zaključku svojega nagovora še dejal Matej Tonin.

Celoten govor si lahko preberete TUKAJ.