Matej Tonin: Rešitve iz paketa davčnih zakonov imajo precej omejene učinke

DELITE TA
PRISPEVEK
23.10.2019, NSi

»Danes obravnavamo zakone, ki naj bi tudi za davkoplačevalce prinesli razbremenitve. Nekatere rešitve iz paketa zakonov, ki so pred nami, so sicer korak v pravo smer, vendar pa imajo precej omejene učinke. Druge rešitve, ki so predlagane kot protiukrep zmanjšanju davčne obremenitve dela, pa prinašajo poslabšanje davčnega in poslovnega okolja,« je bil v stališču poslanske skupine o davčni reformi jasen predsednik NSi Matej Tonin.

Povedal je, da spremembe zakona o dohodnini razbremenjujejo davkoplačevalce za okoli 138 milijonov evrov letno. »Opozarjamo pa, da zakon o dohodnini obenem prinaša tudi povišanje dohodnine od dohodka iz kapitala. Če pri spremembah Zakona o dohodnini naredimo izračun in potegnemo črto, bodo torej davkoplačevalce v splošnem na letni ravni razbremenile za okrog 121 milijonov evrov,« je dejal Tonin.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ima mnoge negativne učinke

Novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ne prinaša nobene davčne razbremenitve, ampak zgolj večjo obremenitev. »Predlagana ureditev poslabšuje položaj zavezancev, ki velik del dobičkov investirajo naprej v raziskave in razvoj. Sprejem tega ukrepa ni v skladu s prizadevanji za spodbujanje investiciji in razvojnega gospodarstva. Prav tako opozarjamo, da ima lahko tak predlog negativne učinke za podjetja, ki zaposlujejo invalide, pa tudi za podjetja, ki znanje prenašajo na vajence, dijake ali študente. Uvedba omejevanja koriščenja davčnih olajšav bi lahko tudi zmanjšala donacije za dobrodelne, znanstvene, športne in druge splošno koristne namene,« je prepričan Matej Tonin.

Amandma NSi preprečil neutemeljeno slabšo obravnavo dijakov in študentov

Dodal je, da smo v poslanski skupini NSi k predlogom zakonov na odboru za finance predlagali amandmaje, ki bi ohranili pozitivne spremembe, ter ki bi hkrati črtali negativne spremembe predlaganih zakonov. »Žal v veliki večini naša opozorila niso bila upoštevana. Upoštevan in sprejet pa je bil amandma Nove Slovenije, ki je preprečil neutemeljeno slabšo obravnavo dijakov in študentov. Vlada je namreč zanje predlagala olajšavo, ki bi bila nižja od splošne olajšave. Medtem, ko bi se splošna olajšava povečala na 3500 evrov, bi olajšava za študente in dijake ostala skoraj 200 evrov nižja. Amandma krščanskih demokratov, ki je predlagal črtanje take sporne določbe, je odbor za finance soglasno podprl, za kar se vsem poslanskim skupinam zahvaljujemo.«

Nova Slovenija je ob obravnavi zakona na odboru predlagala tudi povišanje odstotka dohodnine, ki ga je mogoče nameniti upravičenim organizacijam iz 0,5 % na 1 %. S povišanjem tega deleža bi povečali možnosti davkoplačevalcev, da sami odločajo, katerim organizacijam se namenjajo sredstva zbrana z dohodnino. »S tem predlogom bi se težišče financiranja organizacij civilne družbe premaknilo s strani državne oblasti na stran davkoplačevalcev. Žal predlog Nove Slovenije ni bil sprejet,« je povedal predsednik NSi.

V Sloveniji imamo nekonkurenčno visoke obdavčitve dela

Poudaril je, da so v Sloveniji visoko obdavčeni predvsem višji dohodki, kar daje slab signal za razvoj gospodarstva z visoko dodano vrednostjo, ki zahteva tudi visoko kvalificirane zaposlene. »Po kriteriju višine najvišje dohodninske stopnje je Slovenija med državami EU v vrhu. Pred njo sta le Nizozemska in Avstrija, ki pa s stopnjo 55 % obdavči le dohodke nad višino milijon evrov. Povprečna najvišja dohodninska stopnja med vsemi EU državami znaša 38,4 %, kar je seveda veliko nižje kot v Sloveniji. Tako visoka najvišja davčna stopnja signalizira nekonkurenčno visoke obdavčitve dela v Sloveniji. Poleg tega najvišji davčni razred dosega zelo majhen odstotek vseh zavezancev, zato znižanje tega razreda ne bi imela pomembnih učinkov na proračunske prihodke,« je dejal Matej Tonin.

Ne bomo nasprotovali zakonom, ki prinašajo razbremenitev

Če potegnemo črto in seštejemo na eni strani razbremenitev dela s spremembami na področju dohodnine in na drugi strani povečanje davčne obremenitve podjetji in kapitala, ugotovimo, da bodo davkoplačevalci na leto plačali slabih 74 milijonov evrov manj davkov. »Opozarjamo pa, da se bodo na drugi strani med letoma 2018 in 2022 proračunski odhodki povečali za več kot 800 milijonov evrov. Glede na to, da bodo povečanje teh proračunskih odhodkov financirali ti isti davkoplačevalci, bi pričakovali, da bi se znesek njihove  davčne razbremenitve vsaj nekoliko bolj približal znesku, ki ga bodo morali zagotoviti za povečanje trošenja iz državnega proračuna,« je povedal predsednik NSi.

Na koncu je napovedal, da NSi zakonu o dohodnini in spremembam zakona o davčnem postopku ne bo nasprotovala, saj prinašata določeno razbremenitev. »Ne moremo pa podpreti zakonov, ki prinašajo zgolj poslabšanje položaja na področju obdavčitve podjetji in odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, zato bomo glasovali proti noveli Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in proti noveli Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov,« je povedal Matej Tonin.