Matej Tonin: »Pri ZUJF-u je šlo za ekonomsko politiko, predvsem za način, kako uravnotežiti in v red spraviti naše javne finance«

Poslanci so v torek na redni seji
obravnavali tudi predloga zakononov, s katerima bi se odpravile morebitne storjene krivice, ki so nastale z
Zakonom za uravnoteženje javnih financ. Tako koalicija kot opozicija sta
pripravili svoj predlog popravkov ZUJF-a. NSi je odločno podprla vladni predlog. Aktivni
v razpravi so bili tudi poslanci NSi. Vodja PS NSi mag. Matej Tonin je
izpostavil, da je pri sprejemanju Zakona za uravnoteženje javnih financ šlo za
ekonomsko politiko. »Predvsem za način, kako uravnotežiti in v red spraviti
naše javne finance.« Poslanec Jožef Horvat pa je poudaril, da so se z zakonom
za uravnoteženje javnih financ začasno znižale le pokojnine, ki nimajo kritja v
plačanih prispevkih.

Stališče poslanske skupine je
predstavil Jožef Horvat. Poudaril je, da predlog sprememb zakona za uravnoteženje
javnih financ, ki ga predlagajo kolegi Socialni demokrati, ne vsebuje
obrazložitve finančnih učinkov, izplačila letnega dodatka, ter vira zagotovitve
potrebnih finančnih sredstev za zagotovitev pokritja izpada sredstev, ki so
bila privarčevana iz naslova 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ. »Iz
naštetih razlogov je potrebno ugotoviti, da predloga zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih ni mogoče podpreti. In tako bo
Poslanska skupina Nove Slovenije tudi ravnala.«

Matej Tonin pa je v nadaljevanju
dejal, da se stvari z opozicijske strani zdijo relativno enostavnejše. Tonin
je prepričan, da Socialni demokrati to zelo dobro vedo, ker so v prejšnjem
mandatu sedeli v Vladi in vedo, da je biti koalicijski svetnik malo drugačna
odgovornost in da je v opoziciji marsikaj več dovoljenega. »Zaradi tega razumem
politiko Pozitivne Slovenije, to je več ali manj politika “ne-jev”
ali pa, recimo, v zadnjem obdobju politika trikratnih “ne-jev”. Oni
pravijo “ne” varčevanju oziroma “ne” zmanjševanju odhodkov,
ker to ogroža socialno državo. Potem pravijo “ne” zadolževanju, ker
je predrago, pravijo tudi “ne” novim davkom. Jaz jih samo sprašujem
pri vseh teh “ne-jih”, kako zagotoviti normalno delovanje države in
kako spraviti konec in začetek skupaj«, je dejal.
 
V nadaljevanju
je Matej Tonin dejal, da pri ZUJF-u ne gre za nobeno tiho lustracijo, ampak gre
za enostavno ekonomsko politiko. »Seveda se tu lahko pogovarjamo o pravičnosti
ZUJF-a, mislim, da je to bistveno vprašanje, ki se mu moramo danes posvetiti.
Je pa tudi najbrž vsem skupaj jasno, da je pa kriterij pravičnosti zelo
različen in da ima vsakdo nekoliko drugačen kriterij. Za nekatere so lahko, na
primer, borčevski dodatki popolnoma upravičeni in je to kriterij pravičnosti,
za drug del državljanov so ti dodatki popolnoma neupravičeni. Hočem samo to
povedati, da so stvari različne, pa ne samo pri borčevskih dodatkih, tudi pri
družinskih, pri družinah, ki se jim je določene stvari vzelo, materam, pa so za
nekatere upravičeni, za druge ne. Hočem povedati, da so kriteriji pravičnosti
različni.«

Objavljamo magnetogram stališča
Jožefa Horvata:

»Hvala za besedo, gospod
podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, lep pozdrav tudi mladim
obiskovalcem, bodočimi parlamentarcem!

Naj
spomnim, da je Poslanska skupina Nove Slovenije v fazi sprejemanja Zakona za
uravnoteženje javnih financ vlado zadolžila, da spremlja in temeljito analizira
učinke tega zakona, za katerega se gotovo vsi strinjamo, da je izjemno
kompleksen. Mi z zadovoljstvom ugotavljamo, da vlada te analize opravlja
oziroma da jih je naredila in tudi že pripravila eventualne korekcije Zakona za
uravnoteženje javnih financ prav 143. člena. In tudi pričakujemo, da bo danes,
jutri ta zakon vložen v Državni zbor.

Zdaj pa
k uvodu. Lansko jesen je država Slovenija padla v dramatično javnofinančno
situacijo, ko je med drugim bilo resno ogroženo financiranje državnega
proračuna, dolg države je eksplodiral in narasel ob koncu leta na 47,4% bruto
domačega proizvoda. Javnofinančni primanjkljaj lani je znašal 6,4% BDP, kar je
več kot leta 2010, ko je bil pri 5,7% BDP. Od konca leta 2008 do prvega
četrtletja 2011 se je javni dolg države povečal z 8,2 na kar 16,4 milijarde
evrov ali skupaj kar za 8,2 milijardi evrov. Izraženo relativno glede na
velikost ustvarjenega BDP-ja se je v obdobju prejšnje vlade javni dolg države
več kot podvojil, z 21,9% na 47,4% BDP-ja. Zato si je koalicija petih strank
zadala nalogo zaustaviti nadaljnje padanje Sloveniji, po mnogih ne samo
javnofinančnih kazalnikih in popeljati Slovenijo na pot ponovne rasti in na pot
uspešne evropske države, kakršno si vsi državljani Republike Slovenije
zaslužimo. V tem projektu je stabilizacija javnih financ prva prioriteta.
Stabilizacija javnih financ med drugim pomeni uravnotežen proračun države ali
bolj preprosto, zavedanje in ravnanje po načelu “trošimo lahko le toliko
kot porabimo oziroma kot ustvarimo”. Ob tem ne pozabljamo na vzporedno
sprejem in vzporedno sprejemamo ukrepe za gospodarsko rast, ki je s stabilizacijo
javnih financ v močni korelaciji. Prisegamo na trditev stabilnost za rast in
rast za stabilnost. V Novi Sloveniji si želimo, da bi bili vsi odgovorni
državljani, še posebej tisti, ki so jim zaupane odgovorne funkcije oziroma
delovna mesta in da bi krizo, za katero vemo, da ni trenutne narave, ampak da
je to stanje v družbi in državi, vzeli kot izziv, priložnost in nujnost, da
prevetrimo vsak delček delovnega procesa oziroma procesa upravljanja in
ugotovimo zakaj je naš sistem tako strhovito birokratsko tog, rigiden in
predvsem izjemno, izjemno drag. Ob sprejemanju Zakona za uravnoteženje javnih
financ na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja so bila
zasledovana zlasti načela enakosti oziroma pravičnosti in sorazmernosti, ki pri
presoji in posegu v različne pravice, torej proračunske izdatke. Zagotavljajo
enak ali vsaj primerljiv položaj in pravično porazdelitev finančnih bremen. Pri
zmanjševanju proračunskih izdatkov so in morajo biti v enakem položaju vse
kategorije upravičencev, katerim se pravice zagotavljajo iz proračuna, to so
plače v javnem sektorju, transferji posameznikom in gospodinjstvom, družinam,
primanjkljaj v pokojninski blagajni in tudi posebne pravice posameznih skupin upokojencev,
za katere sredstva v celoti ali deloma prispeva državni proračun. V mislih imam
232. člen ZPIZ1. Sredstva, ki se bodo prihranila z zmanjšanjem izdatkov
proračuna so nujno potrebna za dosego cilja javnofinančne stabilizacije. Pri
tem pa je potrebno poudariti, da smo z ZUJF-om posegli na vsa področja, kjer je
bilo to potrebno in da ni bilo več na izbiro drugih učinkovitih ukrepov, s
katerim bi se lahko približali želenemu cilju. Eno temeljnih načel pri pripravi
varčevalnega paketa je bilo sprejetje takšnih ukrepov, ki bodo prizadete
obremenili sorazmerno glede na njihov premoženjski status. Drugo pomembno
načelo pa je bilo načelo pravičnosti. Tisti s prihodki, ki so nižji od
povprečja varčevalnih ukrepov praktično niso občutili. Razprava o tem, koliko
je nekdo izgubil ne odraža dejanskih dimenzij varčevalnega ukrepa in
varčevalnega ukrepa. Če nekdo v povprečno pokojnino, če nekdo s povprečno
pokojnino 622 evrov, se opravičujem, če nekdo javnosti navaja, da se mu je
pokojnina znižala za 350 evrov, se upokojencu s povprečno pokojnino 622 evrov
zdi to šokanten podatek. Če pa vemo, da gre za prejemnika pokojnine pridobljene
na podlagi posebnih predpisov pod ugodnejšimi pogoji ali z ugodnejšo odmero, ki
bo namesto dosedanjih 1800 evrov naslednje leto in pol prejemal 1450 evrov
mesečno, podatek vendarle ni tako spektakularen.

Je pa
res, da gre v primeru Zakona za uravnoteženje javnih financ za prvi tovrstni
zakonski paket v zgodovini slovenske države, ki državljanom jemlje. Zato je
razumljiv buren odziv posameznikov, ki so jih ukrepi prizadeli. Vendar pa je
pri splošni oceni učinkov Zakona za uravnoteženje javnih financ, treba le-te
presojati po razlogih, ki so pripeljali do varčevalnega paketa, slabe
gospodarske razmere v državi, ki so posledica svetovne gospodarske krize in
nespametnih odločitev v preteklosti.

V
Poslanski skupini Nove Slovenije poudarjamo, da so se z zakonom za
uravnoteženje javnih financ začasno znižale le pokojnine, ki nimajo kritja v
plačanih prispevkih. Pri tem imamo sicer v mislih vseh 16 kategorij iz 232.
člena ZPIZ1, na katere se nanaša 143. člen Zakona za uravnoteženje javnih
financ. Mi tudi mislimo, da bi najbrž morali vojaki nekdanje Jugoslovanske
ljudske armade zahtevati denar za svoje pokojnine iz naslova sukcesije.

Še
posebej pa poudarjamo, da bi morali jasno razmejiti pokojninsko zavarovanje,
torej pokojnino v trend za zasluge. Slednje bi morale biti izplačane na primer
iz socialne, ne pa pokojninske blagajne.

Na koncu
velja seveda poudariti, da predlog sprememb zakona za uravnoteženje javnih
financ, ki ga predlagajo kolegi Socialni demokrati, ne vsebuje obrazložitve
finančnih učinkov, izplačila letnega dodatka, ter vira zagotovitve potrebnih
finančnih sredstev za zagotovitev pokritja izpada sredstev, ki so bila
privarčevana iz naslova 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ. Iz
naštetih razlogov je potrebno ugotoviti, da predloga zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih ni mogoče podpreti. In tako bo
Poslanska skupina Nove Slovenije tudi ravnala. Hvala lepa.«

Objavljamo magnetogram razprave vodje PS NSi Mateja Tonina:

»Spoštovane kolegice in kolegi. Lepo pozdravljeni. Ko
govorimo o ZUJF-u se zelo velikokrat postavlja vprašanje ali gre pri ZUJF-u za
stvar ekonomske politike, ali za stvar tihe lustracije, kot so nekateri
napisali. Jaz striktno trdim, da ne gre za nikakršno lustracijo, ampak da gre
izključno za stvar ekonomske politike. Potrebno je, tisti, ki govorite, da gre
za neke vrste tiho lustracijo si predvsem odgovorite na dve vprašanji. Prvo
vprašanje je, če bi to bilo res, zakaj tega že nismo naredili v našem prvem
mandatu, ko smo imeli še nekoliko bolj podobno večino v mandatu 2004-2008. Če
bi bilo to res, zakaj so med temi skupinami, ki jim je bilo nekaj odvzetega
zelo različne skupine, ne samo ideološko enoznačne, ampak praktično vse
družbene skupine, od borcev, do družin, športnikov, kulturnikov, veteranov
vojne za Slovenijo in tako naprej. Jaz mislim, da tu gre za popolnoma
neutemeljen očitek, da gre za neke vrste tiho lustracijo. Če pogledamo zadevo
nekoliko v številkah. Danes ste številni govorili oziroma predstavljali
najrazličnejše zgodbe posameznikov. Bom izpostavil zgolj nekaj najbolj znanih
Slovencev, ki so svoje podatke obelodanili tudi medijem. Eden izmed takih je
znan športnik Miro Cerar, ki pravi, da je s tem ZUJF-om pri 1.400 evrov
pokojnine izgubil 350 evrov pokojnine. Drug takšen primer je gospa Svetlana
Makarovič. Ona prav tako trdi, da je pri 1.400 evrov pokojnine izgubila 350
evrov pokojnine. Seveda gre, to ne za pokojnino, ampak gre predvsem za dodatne proračunske
dodatke. In ne nazadnje tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan je
izgubil del proračunskega dodatka. To so najbolj izpostavljeni primeri, ki so
se pojavljali v medijih. Ne govorim nič novega. Hočem pa enkrat zelo jasno
povedati, da pri ZUJF-u je vendarle šlo za ekonomsko politiko, predvsem za
način, kako uravnotežiti in spraviti v red naše javne finance. To je bil
temeljni cilj in temeljni namen Zakona o uravnoteženju javnih financ.

Ko hodim
po Sloveniji, me marsikateri upokojenci sprašujejo, kje je tisti denar, ki smo
ga mi 40 let vplačevali v pokojninsko blagajno. Če bi imeli nek drug sistem, ko
bi si vsak upokojenec sam nalagal na nek račun in ko bi se ta sredstva
plemenitila, bi imel na koncu, recimo temu, neko dodano vrednost k vsemu
tistemu, kar je vplačal. Ampak upokojencem je treba zelo jasno povedati, da mi
takšnega sistema, državno vodenega sistema, nimamo, ampak da vsi naši
prispevki, ki jih bomo ta mesec zaposleni plačali, gredo direktno za pokojnine.
In konec leta je teh prispevkov še vedno premalo za več kot milijardo. Samo v
prihodnjem proračunu, ki je zdaj pred nami in o katerem bomo debatirali v
prihodnjih dneh, je predvidenih kar 1.422 milijonov evrov za pokojnine, kar naj
bi šlo iz proračuna, ne iz prispevkov, ki bodo plačani, ampak iz proračuna. In
zdaj tisti, ki znate zelo dobro pihati ljudem na dušo in govorite zelo
dramatično, ko spravljamo skupaj proračun, se je treba vprašati, če bomo dali
več za proračunske dodatke, če bomo dali več za pokojnine, komu bomo dali manj.
Gospa Barbara Žgajner Tavš, bomo dali manj medicinskim sestram, bomo dali manj
učiteljem? Lahko bomo tudi dali manj za investicije, vse to so možnosti. Ko
sestavljamo proračun, ga moramo spraviti skupaj in balansiramo, kje bomo zadeve
skupaj spravili. Jasno je, seveda, da če ni novih investicij, tudi ni novih
delovnih mest, tudi to v Pozitivni Sloveniji poudarjate. Brez novih delovnih
mest pa seveda ni novih vplačnikov v pokojninski sistem in spet je krog
zakompliciran in padamo še globlje v luknjo. Ko ste v opoziciji, je zelo lahko
kakšno stvar reči in tudi stvari se zdijo z opozicijske strani relativno
enostavnejše. Prepričan sem, da to Socialni demokrati, čeprav se zdaj
razburjajo in vmes komentirajo, zelo dobro vedo, ker so v prejšnjem mandatu
sedeli v Vladi in vedo, da je biti koalicijski svetnik malo drugačna
odgovornost in da je v opoziciji marsikaj več dovoljenega. Zaradi tega razumem
politiko Pozitivne Slovenije, to je več ali manj politika “ne-jev”
ali pa, recimo, v zadnjem obdobju politika trikratnih “ne-jev”. Oni
pravijo “ne” varčevanju oziroma “ne” zmanjševanju odhodkov,
ker to ogroža socialno državo. Potem pravijo “ne” zadolževanju, ker
je predrago, pravijo tudi “ne” novim davkom. Jaz jih samo sprašujem
pri vseh teh “ne-jih”, kako zagotoviti normalno delovanje države in
kako spraviti konec in začetek skupaj.

Skratka,
če zaključim, lahko rečem, kot sem že večkrat rekel, da pri ZUJF-u ne gre za
nobeno tiho lustracijo, ampak gre za enostavno ekonomsko politiko. Seveda se tu
lahko pogovarjamo o pravičnosti ZUJF-a, mislim, da je to bistveno vprašanje, ki
se mu moramo danes posvetiti. Je pa tudi najbrž vsem skupaj jasno, da je pa
kriterij pravičnosti zelo različen in da ima vsakdo nekoliko drugačen kriterij.
Za nekatere so lahko, na primer, borčevski dodatki popolnoma upravičeni in je
to kriterij pravičnosti, za drug del državljanov so ti dodatki popolnoma
neupravičeni. Hočem samo to povedati, da so stvari različne, pa ne samo pri
borčevskih dodatkih, tudi pri družinskih, pri družinah, ki se jim je določene
stvari vzelo, materam, pa so za nekatere upravičeni, za druge ne. Hočem
povedati, da so kriteriji pravičnosti različni.

Danes je
bilo že napovedano, da bo Vlada pripravila popravek ZUJF-a in da se bo ta
popravek nanašal predvsem na tiste, ki so v času bivše države delali v
nekdanjih službah, v nekdanji JLA in podobno in so plačevali neke vrste
pokojninske prispevke. Tu se bodo zadeve popravile in vrnile na staro stanje.
Dejstvo pa je, da najbrž tega ne more nihče zanikati, da se pri sprejemanju
tega ZUJF vendarle gleda na najšibkejše, in da smo se poskušali tisti, ki imajo
najnižje pokojnine, tako ali drugače in izogniti in jih ZUJF ni prizadel, med
njimi tudi moja mama stara mama, ki ima nekaj čez 400 evrov pokojnine. Seveda,
za konec bom samo tukaj rekel, ko se pogovarjamo o pravičnosti in kako to
zmanjšanje teh odhodkov narediti bolj pravično, je seveda vprašanje ali vsem
zmanjšati nekoliko pokojnine, ampak potem se bodo oglasili tudi tisti, verjetno
bo kolegica Barbara Žgajner Tavš se tudi takrat oglasila, ko bomo znižali vsem
enako, tudi tistim, ki imajo 400 evrov pokojnine, tudi to ni pravično. Zdaj to
nismo naredili. Zdaj so imeli zmanjšane prihodke zgolj tisti, ki so imeli
nekoliko večje pokojnine. Skratka, to so dileme, ki so pred nami in ki jih bomo
mogli razrešiti in vsakdo bo na te stvari gledal po svoje, ampak upam, da bomo
vendarle skupaj pripravili nek dokument z vašimi predlogi in s predlogi Vlade,
da bomo vsaj delno vsi skupaj na nek način zadovoljni.«