MATEJ TONIN: IŠČEMO NAČINE, DA BI ŠE DODATNO POMAGALI GOSPODARSTVU

DELITE TA
PRISPEVEK
28.09.2020, NSi

Po srečanju z vrhom gospodarstva, kjer so sodelovali predstavniki GZS, OZS in SBC je predsednik NSi Matej Tonin izrazil, zadovoljstvo, da predstavniki gospodarstva in obrtnikov dosedanje ukrepe za pomoč gospodarstvu ocenjujejo kot dobre. »Ker so pred nami težki časi, iščemo načine, da bomo gospodarstvu pomagali z novimi ukrepi,« je dejal predsednik NSi

»Predlagamo, da podjetja prejete državne pomoči iz naslova protikorona paketov ne vračajo, ampak jo lahko namenijo za nagrade zaposlenim in razvoj. Poseben posluh moramo imeti za podjetja, ki jih je kriza najbolj prizadela – industrija srečanj, turistični prevozniki, itd. in beležijo več kot 60% zmanjšanje poslovanja. Iščemo tudi možnosti za poenostavitev pridobivanja kreditov,« je konkretno pojasnil Tonin in dodal, da se mu zdi pomembno, da z ukrepi ne bi nikogar pustili na cedilu.

Branko Meh pričakuje, da bo vlada prisluhnila potrebam podjetij in zaposlenih

Predsednik Obrtno-podetniške zbornice Slovenije Branko Meh je ocenil, da gre pri vračanju pomoči za kaznovanje uspešnih podjetij. Zato računa na razumevanje vlade, da bi podjetja sredstva raje porabila za razvoj ali finančne spodbude zaposlenim. Meh se je zavzel tudi za to,  da bi država krila staršem nadomestilo za čas, ko zaradi odrejene karantene otroku ne morejo opravljati svojega dela.

Sonja Šmuc: Prihodnje leto ni čas za eksperimentiranje z minimalno plačo

Prvi mož Slovenskega poslovnega kluba (SBC) Jure Knez pa je dejal, da bi tako dodatno podprli tudi prizadevanja za dvig dodane vrednosti v podjetjih. Pri tem mu je pritrdila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc in dejala, da se bo treba ukvarjati z vprašanjem najbolj prizadetih panog, saj deli gospodarstva ostajajo v zelo težkem položaju.

Medtem ko je država v prvem protikoronskem paketu podjetjem v celoti pokrila znesek celotnega nadomestila čakanja na delo za delavce, to je 80 odstotkov delavčeve plače v preteklem mesecu za poln delovni čas, in prevzela strošek socialnih prispevkov zanje, je pozneje to spremenila v državno kritje 80 odstotkov nadomestila, v kar so bili vključeni tudi prispevki. Knez bi si želel, da bi za najbolj prizadeta podjetja spet veljal režim iz prvega paketa.

Šmučeva je kot posebej pereče posebej izpostavila vprašanje minimalne plače. Januarja 2021 bo namreč začela veljati nova formula za izračun minimalne plače, ki predvideva, da bo višina te plače postavljena 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. Po prepričanju Šmučeve lahko to vodi v precejšnjo izgubo delovnih mest. Prejšnji občutnejši dvig minimalne plače pred desetletjem je po njenih besedah privedel do strukturne brezposelnosti okoli 70.000 ljudi, ki ni upadla niti v zadnjih letih najbolj rekordnega zaposlovanja. Zato si želijo zamrznitev minimalne plače na letošnji ravni vsaj za 2021. »Prihodnje leto ni čas za eksperimentiranje in uvajanje nove formule izračuna minimalne plače je eksperimentiranje,« je še opozorila Šmučeva.