Matej Tonin in Jožef Horvat: »NSi bo ponovno podprla Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank«

Poslanci državnega zbora so na redni seji ponovno odločali o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Po tem, ko je državni svet dal veto na omenjen zakon, so poslanci morali vnovič odločati. Zakon, s katerimi vlada ustanavlja slabo banko je bil ponovno sprejet. V razpravi sta sodelovala tudi poslanca NSi, Matej Toni in Jožef Horvat. Matej Tonin je poudaril, da je sanacija bančnega sistema potrebna. »Imamo dva orodja, na eni strani dokapitalizacije, na drugi strani izločitev slabih terjatev. Zgodovina je pokazala, da dokapitalizacije ne delujejo. Ostaja nam edina možnost, to pa je izločitev slabih terjatev.«

Jožef Horvat je v razpravi dejal, da z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, zasledujemo pet ciljev. “Prvi – izločite slabe terjatve iz bank kar bo zmanjšalo dvome o bilancah stanj kreditnih institucij. Na ta način se bodo v bankah zmanjšale izpostavljenosti dokumentov, ki svojih terjatev niso zmožni vplačati. Posledice bodo višje bonitetne ocene za banko in lažji dostop do virov financiranja. Drugi cilj – dokapitalizirajte kreditne institucije kar je pogoj za začetek novega kreditnega cikla. Tretji – pripraviti načrte prestrukturiranja bank, ki bodo omogočili dolgoročno poslovanje brez državne pomoči. Četrti cilj – prožno prestrukturirajte dolgove podjetij do bank. In peti cilj – konsolidirati bančni sistem z združevanjem, povezovanjem in prevzemi kar je nujno za povečanje učinkovitosti in lažje dostopanje do prepotrebnega kapitala.”

Objavljamo magnetogram nastopa Jožefa Horvata:

»Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi. Globalna družba in še posebej država Slovenija se je znašla v finančni dolžniški krizi in posledično ekonomski krizi zaradi pomanjkanja oziroma nespoštovanja vrednot. To pomeni, da ključni ljudje iz politične, finančne, ekonomske sfere, ki so jim bile zaupane velike odgovornosti pri svojih ravnanjih, pri upravljanju zaupanega in premoženja in procesov niso upoštevali splošno znanih občečloveških vrednot, tudi v Sloveniji. Pohlep je bil tisti, ki je pahnil človeštvo v krizo iz katere enostavno ne najdemo izhoda. Gotovo rešitve niso preproste in bo najbrž izhod iz krize trajal še kar nekaj časa. Pri tem pa trpi velika množica državljanov, ki za stanje v državi niso krivi in so povsem nemočni. Kdaj lahko vsaj večji del človeštva pričakuje stabilno politično gospodarsko in socialno okolje je vprašanje, ki ima ta čas, ta trenutek utopičen značaj in si ga postavljamo seveda tudi v Sloveniji.
Katere cilje zasledujemo z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Navajam pet najpomembnejših ciljev: Prvi – izločite slabe terjatve iz bank kar bo zmanjšalo dvome o bilancah stanj kreditnih institucij. Na ta način se bodo v bankah zmanjšale izpostavljenosti dokumentov, ki svojih terjatev niso zmožni vplačati. Posledice bodo višje bonitetne ocene za banko in lažji dostop do virov financiranja. Drugi cilj – dokapitalizirajte kreditne institucije kar je pogoj za začetek novega kreditnega cikla. Tretji – pripraviti načrte prestrukturiranja bank, ki bodo omogočili dolgoročno poslovanje brez državne pomoči. Četrti cilj – prožno prestrukturirajte dolgove podjetij do bank. In peti cilj – konsolidirati bančni sistem z združevanjem, povezovanjem in prevzemi kar je nujno za povečanje učinkovitosti in lažje dostopanje do prepotrebnega kapitala.
Mi danes ponovno razpravljamo o ustanovitvi družbe za upravljanje terjatev bank, o tako imenovani slabi banki ki predstavlja izjemno pomemben sistem, izjemno pomembno sistemsko odločitev za prihodnost Slovenije, ker bo s slabo banko lahko država med drugim izdala obveznice z državnim poroštvom do višine štiri milijard evrov. Na temu mestu izražam ključno pričakovanje Poslanske skupine Nove Slovenije in to je, da bo tako imenovano slabo banko upravljal najkompetentnejši slovenski kader. Nas sicer ne moti, če bo v poslovodstvu sedel kakšen znani tuji menedžer oziroma finančni ekspert. Ob vseh zablodah menedžiranja nekaterih poslovnih subjektov v državni lasti, poudarjam v državni lasti, se nam velikokrat pojavlja vprašanje ali imamo doma dovolj dobre kompetentne ljudi. Ljudi, ki jih odlikuje poslovna etika, srčnost, menedžerje, ki bi se lahko spopadali s težkimi problemi upravljanja državne lastnine, ki pod roko AUKN niso dali pričakovanih finančnih učinkov za boljše blagostanje državljanov.
Rad bi podčrtal še tri ugotovitve oziroma priporočila Poslanske skupine Nove Slovenije in članov strokovnega odbora nove Slovenije v katerem sedijo tudi strokovnjaki z mednarodnimi izkušnjami v najeminentnejših svetovnih finančnih institucijah. Prvič – Zakon o ukrepih Republike Slovenije za zagotavljanje stabilnosti bank je dober. Zeleno luč mu je dala tudi evropska centralna banka, to je javni dokument s podpisom predsednika LCB-ja Dragija. Pripombe LCB-ja so bile z amandmaji upoštevane. Drugič, posebno pozornost je potrebno nameniti menedžmentu slabe banke, ta mora biti profesionalen v najširšem smislu besede. Menedžerji slabe banke bi morali dati letno poročilo o svojem premoženju, tako imenovani “financial disclosure”. Tretjič – plače menedžerjev slabe banke bi morale biti v veliki meri odvisne od uspeha poslovanja, torej od hitrosti in učinkovitosti pri reševanju problemov. Zmerna plača, osnovna plača in znatni bonusi za uspeh oziroma učinkovitosti poslovanja oziroma poslanstva slabe banke.
Poslanska skupina Nove Slovenije najavlja ponovno podporo zakonu. Medsebojne diskreditacije ne peljejo k dobrim rešitvam, prav tako ne niz referendumov in ne niz vetov. Hvala lepa.«

Magnetogram nastopa mag. Mateja Tonina:

»Sanacija bančnega sistema je potrebna. Imamo dva orodja, na eni strani dokapitalizacije, na drugi strani izločitev slabih terjatev. Zgodovina je pokazala, da dokapitalizacije doslej niso delovale, ostaja nam edina možnost, to pa je izločitev slabih terjatev. Poleg tega pa ta naš zakon, ta naš predlog omogoča tudi to, da če bo potrebno se bo lahko uporabljal tudi, v navednicah, imenovan opozicijsko orodje za reševanje bank, to pa je dokapitalizacija. In kdor koli želi slovenskemu gospodarstvu dobro bo z vsem veseljem podprl ta zakon ker to je edini način, da poskušamo rešiti kar se rešiti da, če pa pustimo, da zadeva propada naprej potem bomo pa mi zašli v nek cikel iz katerega enostavno nikoli več ne bo rešitve.
Seveda bomo ponovno podprli ta zakon.«