Matej Tonin: Ali k nam prihaja trojka?

V zadnjih dneh lahko v živo spremljamo dogajanje na Cipru. Gre za malo državo, ki je zaradi nizkih davkov na denar naložen v bankah slovela kot pribežališče bogatih. Ciprske banke so depozite vlagale v Grčijo in grške obveznice. Po zlomu Grčije se je zlomil tudi napihnjeni ciprski bančni sektor. Ker je ciprski državni proračun premajhen, da bi sam reševal težave bančnega sektorja, je ciprska vlada zaprosila za pomoč EU. Aktivirala se je trojka, to so predstavniki Evropske komisije (EK), Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Pogoji za pomoč so kruti. Ciper bo dobil 10 milijard evrov pomoči, pod pogojem, da jih sam zbere 6 milijard evrov. Seveda Ciper lahko ta denar zbere samo tako, da ga vzame tistim, ki so ga imeli naloženega v propadajočih bankah. Če kdaj, potem smo prav v ciprskem primeru dobili jasno opozorilo, da slavna trojka ni skupina, ki bi s čarobno paličico rešila vse probleme določene države, ampak zgolj skupina, ki bdi nad reševanjem finančnih težav države.

Zaradi težav na Cipru se je v svetovnih medijih veliko omenjalo tudi Slovenijo, ki naj bi bila po nekaterih napovedih naslednja v vrsti držav, ki bo morala zaprositi za pomoč. Zunanje opazovalce k tem napovedim napeljuje zlasti sedanja politična kriza. Konec leta se je zdelo, da je Slovenija na pravi poti, javne finance so bile obvladljive, sprejete so bile nekatere pomembne reforme. To so opazili tudi finančni trgi, saj je zahtevani donos na osemletno slovensko obveznico padel pod 5 %. Politična kriza, ki je sledila po novem letu, pa je zahtevani donos na osemletno slovensko obveznico izstrelila proti 7 %. Povišanje zahtevanega donosa na slovenske obveznice pomeni, da naše zadolževanje postaja dražje oziroma, po domače povedano, tisti, ki nam posojajo denar, želijo imeti večje obresti, ker niso več prepričani, da bo Sloveniji uspelo vrniti izposojeni denar. Naša težava je, da moramo samo letos poplačati nekaj manj kot 2000 milijonov evrov starih dolgov, poleg tega pa je v proračunu kljub vsemu varčevanju napovedanih več kot 1000 milijonov evrov primanjkljaja. Torej: samo letos si bomo morali od nekoga izposoditi 3000 milijonov evrov, ker jih enostavno nimamo. Težava lahko nastane, če nam tega denarja ne bo nihče želel posoditi. Malo je tistih, ki so pripravljeni posojati nekomu, za katerega ne vedo, ali jim bo vrnil denar. Če si omenjenega denarja ne bomo mogli izposoditi na finančnih trgih, bomo morali zaprositi za pomoč. Takrat nastopi slavna trojka, pa ne zato, da bi čudežno odpravila naše težave, ampak zato, da nam diktira, kako naj sami rešimo težave. Novinar Financ, Črt Jakhel, je o vlogi trojke zelo jasno napisal naslednje. »Trojka v državo ne pride zato, da bi pomagala ljudstvu, temveč zato, da bi posojilodajalci še kdaj videli svoj denar. To je normalno, in tudi če se vam zdi grdo ali nemogoče, je še vedno tako. Trojke ne zanima, ali gre več sredstev za boljše zdravstvo ali za politične prijatelje. Ne bo čez noč uvedla pravičnosti in poštenosti, ker to ni njen posel. Želi le tak proračun, v katerem ostane več za odplačilo dolga. Vseeno ji je, koliko gre komu, dokler je skupna masa odhodkov manjša. Vseeno ji je, kaj, koliko in komu država pobere, da je le masa prihodkov večja. Trojke ne zanima, kdo vlada. Ali so v drugi svetovni vojni zmagali naši in kateri to so, kdo je rdeči komunist, kdo pa črni – vse to je nepomembno.«

Predsednico vlade sem pred dnevi pri poslanskih vprašanjih javno spraševal, ali je njen cilj še vedno voditi vzdržno javnofinančno politiko. Njene prve izjave po izvolitvi so namreč bile, da je konec uničevalne varčevalne politike. Seveda je šlo za demagoško izjavo, vendar me je kljub temu začelo skrbeti, da bodo prizadevanja naše vlade za uravnotežene javne finance opuščena in da gremo po poti Grčije in Cipra. Predsednica vlade mi je odgovorila: »Varčevanja ni konec. Konsolidacija je potrebna. Naša zaveza je, da bomo javne finance konsolidirali. Zadolževanje v Sloveniji bo še nekaj časa potrebno. Slovenija ne bo potrebovala mednarodne pomoči. Sposobna se je spraviti v red. Bančne vloge v naših bankah so varne, zato primerjava Slovenije s Ciprom ni potrebna.« Ko bi se le njene besede uresničile! Bolje bo za vse nas.

MATEJ TONIN, poslanec