MARK BORIS ANDRIJANIČ ZA SIOL: ZAGNALI BOMO NAJVEČJI PROGRAM DIGITALNEGA OPISMENJEVANJA V NAŠI ZGODOVINI

16. julija 2021 je državni zbor potrdil Marka Borisa Andrijaniča za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo. Teden dni pozneje pa je vlada ustanovila službo za digitalno preobrazbo, katere vodenje je prevzel prav Andrijanič. Naloga službe je usklajevanje, usmerjanje in pospeševanje ključnih ukrepov na področju digitalizacije države. Ker od imenovanja Andrijaniča mineva dobrega pol leta, so ministra na portalu Siol povabili na intervju.

Že v času strateškega sveta ste veliko govorili, kako pomembno je vpeljati izobraževanje o programiranju in drugih digitalnih veščinah v izobraževalni sistem. Zdaj ste minister že pol leta. Kdaj se bodo naši osnovnošolci začeli učiti programirati?

Uvedba obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole je eno izmed ključnih priporočil Strateškega sveta za digitalizacijo. Na tem področju žal že močno zaostajamo za najnaprednejšimi evropskimi državami. Verjamem pa, da lahko ta samostojni predmet v prenovljeni obliki ponudimo vsem osnovnošolcem in dijakom že v od dveh do treh letih. Trenutno pripravljamo resolucijo, v kateri bo jasno določena časovnica s ključnimi koraki do tega cilja. Pri tem se bomo zgledovali po državah, kot so Danska, Švedska in Estonija, kjer se otroci že pri sedmih letih učijo osnov programiranja.

Prav tako bomo že letos osnovnošolcem in dijakom omogočili brezplačen dostop do tečajev naprednih digitalnih veščin, kot so programiranje, robotika, umetna inteligenca in digitalno podjetništvo. Pogoj za to je sprejetje Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je pravkar v vladni proceduri. Naš cilj je, da s tem zakonom in znatnimi sredstvi, ki jih imamo na voljo, postanemo ena najbolj digitalno vključujočih evropskih držav do konca tega desetletja.

Velik izziv pa bo verjetno tudi digitalno izobraziti učitelje?

Ko obiskujem šole po vsej Sloveniji, srečujem številne izjemno podkovane in predane učitelje. Veliko učiteljev se odlično znajde v digitalnem svetu, preostalim pa bomo pri tem pomagali. Z omenjenim zakonom bomo namreč tudi učiteljem omogočili brezplačne tečaje digitalnih veščin. Veseli me tudi, da se že intenzivno posvečamo osvežitvi celotnega kurikuluma s ciljem vključevanja novih tehnologij v različne predmete. Nobena sprememba ni preprosta, a ključno je, da dobre volje med učitelji ne manjka.

Torej govoriva o digitalizaciji celotnega šolskega programa. Kaj bodo glavni izzivi?

Ključen izziv bodo zagotovo kadri. Do uvedbe novega obveznega predmeta moramo zaposliti kar nekaj novih učiteljev računalništva in informatike. Zato bomo s štipendijami in drugimi ukrepi poskušali privabiti čim več mladih, da se odločijo za študij pedagogike na tem področju. Vesel sem, da država na tak način že spodbuja šolanje za vrsto deficitarnih poklicev, še posebej na tehniškem področju.

Največ bi k promociji teh poklicev verjetno prispevale višje plače?

Zagotovo bo treba razmisliti tudi v tej smeri. Javna uprava trenutno nikakor ni sposobna privabiti dovolj računalniških strokovnjakov, saj se za njih tepejo tako domača kot tuja podjetja. Poleg sistemskih sprememb je potreben tudi inovativen pristop k oblikovanju in izvajanju obveznega predmeta računalništva in informatike. Poleg pedagogov morajo pomembno vlogo imeti tudi praktiki, pa naj gre za uspešne podjetnike ali pa izkušene programerje. Mlade moramo navduševati s pozitivnimi zgledi, obenem pa jih usmerjati v varno in odgovorno uporabo novih tehnologij.

Vendar pa pri izobraževanju o digitalnih veščinah ne gre samo za mlade, digitalno moramo izobraziti vse generacije.

Digitalne veščine danes predstavljajo jezik, ki ga govori ves svet. Slovenija je na tem področju pod evropskim povprečjem, saj samo 55 odstotkov odraslih obvlada vsaj osnovne digitalne veščine. Prav zato bomo že letos zagnali največji program digitalnega opismenjevanja v naši zgodovini. Poleg programov za mlade, o katerih sem že govoril, so za nas ključni tudi starejši, ki najbolj trpijo zaradi digitalne izključenosti. Prav zato bomo starejšim od 55 let omogočiti brezplačen dostop do tečajev osnovnih digitalnih veščin. Z njimi želimo spodbujati čim bolj praktična znanja, pa naj gre za uporabo spletne banke ali pa spletnih storitev javne uprave. Vsak, ki se bo udeležil subvencioniranega tečaja, bo upravičen tudi do digitalnega bona v vrednosti 150 evrov za nakup tablice ali druge računalniške opreme. S tem želimo doseči, da bodo svoja nova znanja takoj prelili v prakso. Prav tako bomo na podlagi omenjenega zakona lahko financirali klicne centre, ki bodo na voljo starejšim za reševanje tehničnih težav.

Kako boste pa to zagotovili?

Subvencije za tečaje, klicne centre in druge programe bomo zagotavljali z javnimi razpisi, ki se bodo izvajali na podlagi Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. V okviru tega zakona bomo izvajali tudi kampanje in druge programe za navduševanje mladih nad tehniškimi znanji in poklici, ki jih tako zelo primanjkuje. Poseben poudarek bo predvsem na deklicah, saj v Sloveniji ne primanjkuje zgolj inženirjev, temveč predvsem inženirk. Znanje je naše največje bogastvo, zato je prav, da odkrijemo in podpremo prav vsak talent.

Kdaj pa bo zakon potrjen?

Pričakujem, da bo vlada zakon sprejela že februarja, in upam, da ga bo parlament potrdil še pred poletjem. Prve razpise za subvencioniranje tečajev digitalnih veščin bi tako lahko izvedli že v prvi polovici letošnjega leta. Za to imamo tudi že rezerviranih dobrih 30 milijonov evrov. To je nekajkrat več, kot je bilo za digitalno vključenost namenjeno v kateremkoli letu prej.

Poudaril bi, da gre za prvi zakon v zgodovini Slovenije, ki celovito in sistematično ureja pridobivanje digitalnih veščin. Prav tako gre za enega izmed prvih tovrstnih zakonov v Evropi, zaradi česar nam je Evropska komisija namenila številne pohvale. Verjamem, da bodo pomen in nujnost tega zakona prepoznale vse parlamentarne stranke. Digitalna neenakost mora postati stvar preteklosti, a to lahko dosežemo zgolj skupaj.

Omenili ste digitalne bone. Komu bodo namenjeni in kakšna bo njihova vrednost?

Novi zakon uvaja digitalne bone za vse dijake in študente, pa tudi za starejše od 55 let, ki se bodo udeležili subvencioniranih tečajev. Bon, vreden 150 evrov, bo mogoče porabiti za nakup računalniške opreme, kot so tablica, namizni ali prenosni računalnik, tiskalnik ali večfunkcijska naprava, računalniški zaslon ali spletna kamera. Epidemija koronavirusa je razkrila, da veliko mladih doma nima primerne opreme za šolanje na daljavo. Ta težava je še posebej opazna pri družinah z več otroki. Večina sicer ima računalnike, vendar so pogosto zastareli. Digitalni bon smo zasnovali na preprost in pregleden način, pri čemer smo se zgledovali po turističnem bonu.

Že prej sva govorila o plačah programerjev, inženirjev in drugih IT-kadrov. Omenili ste, da bo potreben razmislek o spremembah plačnega sistema. Vendar danes programerji prek s. p. delajo za slovenska IT-podjetja za pet in več tisoč evrov na mesec, pri ameriških pa so zneski še veliko večji. Kako lahko država kot delodajalec sploh konkurira na tem trgu? Ker, kot ste tudi sami že večkrat omenili, kadra je na trgu veliko premalo.

To težavo preprosto moramo rešiti. Če znotraj državne uprave ne bomo imeli dovolj tehničnega znanja, potem državljanom ne bomo sposobni ponuditi naprednih digitalnih rešitev. Jasno je, da državna uprava vsega ne more narediti sama, zato potrebujemo tudi kakovostne zunanje ponudnike storitev. A brez lastnih strokovnjakov ne bo mogoče izvajati javnih razpisov na strokoven in transparenten način, zalomilo pa se bo tudi pri implementaciji rešitev. Takih zdrsov smo državljani že siti.

Kaj pa sodelovanje z nevladnimi organizacijami? V zadnjih dveh letih je izjemno lep primer Covid-19 Sledilnik, kjer je skupina prostovoljcev sama naredila digitalno rešitev, za katero so državne ustanove potrebovale še pol leta. 

Navdušen sem nad izjemnim delom, ki ga opravlja ekipa sledilnika. So odličen dokaz, kaj vse je mogoče doseči z vključujočim in agilnim pristopom. Njihove rešitve so do uporabnikov prijazne, obenem pa naslavljajo realne težave državljanov. Želel bi si več tako inovativnega razmišljanja, še posebej znotraj državne uprave. Ekipi sledilnika sem še posebej hvaležen za njihov najnovejši portal, ki je marsikomu olajšal iskanje novega osebnega zdravnika. Moja vrata so jim vedno odprta, z veseljem pa bomo takšne splošno koristne projekte tudi finančno podprli.

Kakšni pa so vaši projekti na področju zdravstva?

Letos ministrstvo za zdravje načrtuje tri velike projekte, pri katerih tesno sodelujemo. Prejšnji teden je bil objavljen razpis za storitve e-oskrbe, s katerimi bomo pomagali pet tisoč Slovencem. S tem pilotnim projektom, vrednim tri milijone evrov, želimo starejšim omogočiti, da s pomočjo modernih tehnologij čim dlje živijo samostojno življenje v domačem okolju. Govorim o pametnih zapestnicah in drugih napravah, ki v primeru padca ali kakšne druge nesreče samodejno pokličejo na pomoč. Prav tako lahko s pametnimi napravami mnogo lažje spremljamo in varujemo osebe z demenco. E-oskrba je dober primer, kako lahko tehnologija rešuje življenja.

Drugi projekt je skupno javno naročanje medicinskega materiala s pomočjo naprednih rešitev, kot je elektronska dražba. Vesel sem, da prvo tovrstno naročilo že poteka. Svoje moči sta združila UKC Ljubljana in UKC Maribor, ki bosta na transparenten in gospodaren način skupaj naročala žilne opornice. Pričakujemo, da bo postopek uspešno končan sredi februarja. Naš cilj je, da tak model skupnega naročanja razširimo na vse zdravstvene ustanove. S tem bomo prihranili na desetine milijonov evrov.

Tretji velik projekt pa je telemedicina, ki jo želimo razširiti na čim širši krog pacientov. Že letos nameravamo sprejeti nacionalno strategijo na tem področju in obenem zagnati pilotni projekt. Verjamem, da lahko s telemedicino izboljšamo zdravstveno oskrbo širokega kroga pacientov, vključno s srčnimi bolniki in diabetiki. Obenem pa lahko občutno razbremenimo zdravstveni sistem, ki deluje na robu svojih zmogljivosti.

Slovensko zdravstvo in digitalizacija do zdaj nista ravno zgodba o uspehu. Od bolnišnice Izola, ki je pred leti Googlu dovolila poindeksirati vse zdravstvene kartone, do lukenj v informacijskem sistemu e-napotnica. Pa verjetno bi porabil še pol ure, da naštejem vse take primere samo v zadnjih desetih letih. Kako naj državljani sploh zaupamo slovenskemu digitaliziranemu zdravstvu?

Informacijska varnost na vseh področjih, vključno z zdravstvom, je ena izmed ključnih prioritet te vlade, zato smo lani ustanovili Urad za informacijsko varnost, ki krepi zaščito ključnih državnih sistemov pred kibernetskimi napadi. Tudi zdravstvene ustanove se novih varnostnih tveganj čedalje bolj zavedajo. Državljani lahko brez skrbi zaupajo aplikaciji in portalu zVem, kjer lahko preprosto in varno dostopajo do e-receptov, e-naročanja in svojih zdravstvenih podatkov.

Kaj pa zasebnost? E-oskrba in telemedicina posegata ne samo na področje osebnih zdravstvenih podatkov, temveč dobesedno na vsa področja osebnega življenja. Predvsem e-oskrba je že kar realizacija orwellovske države v praksi?

Varstvo zasebnosti je eno temeljnih vodil evropske in slovenske zakonodaje. Evropa je na tem področju celo vodilna v svetu, na kar smo lahko ponosni. A dejstvo ostaja, da prav noben sistem ni stoodstotno varen, pa naj bo digitalen ali analogen. Lahko povem, da v javnem zdravstvu izjemno resno jemljemo varnost pacientovih podatkov. Ključna težava v našem zdravstvu in javni upravi nasploh je, da imamo ogromno število različnih sistemov in baz podatkov, ki med sabo niso povezane. To je velika težava tako za različne organe kot tudi za državljane, ki moramo vsakič znova izpolnjevati skorajda identične obrazce. Lahko povem, da se intenzivno trudimo za povezovanje različnih baz in sistemov. Eden prvih takšnih projektov je enotno poročanje podjetij različnim državnim organom.

Ker sva ravno na področju kibernetske varnosti. V javnosti smo v zadnjih letih tudi v Sloveniji spremljali primere, ko so vsa podjetja, od majhnih s. p. do velikih korporacij, imela velike težave pri zaščiti osebnih podatkov svojih strank.

Res je, da moramo okrepiti tudi kibernetsko varnost v gospodarstvu. Zato ministrstvo za gospodarstvo podeljuje vavčerje, ki podjetjem krijejo stroške vzpostavitve učinkovite zaščite pred kibernetskimi napadi. Pripravljamo tudi kibernetski poligon, kjer bodo podjetja lahko testirala varnost svojih sistemov.

Če nadaljujeva kar z zasebnim sektorjem, napovedali ste tudi ustanovitev podjetniškega centra v Silicijevi dolini. Kdaj bo zaživel?

Tudi to je eden izmed ukrepov strateškega sveta, ki ga pripravljamo z ministrstvom za zunanje zadeva. Razvojno-gospodarsko predstavništvo v Silicijevi dolini bomo ustanovili še letos. Do konca leta bomo imeli tam zaposleni dve osebi, ki bosta skrbeli za promocijo slovenskih podjetij v ZDA in povezovanje najboljših ameriških univerz s Slovenijo. Prav tako želimo privabiti čim več tehnoloških in drugih investicij v Slovenijo. S tem predstavništvom se bomo pridružili elitnemu klubu evropskih držav, med katere spadata tudi Avstrija in Danska. Zadnja ima tam zaposlenih kar 40 ljudi.

V strateškem svetu za digitalizacijo je bilo veliko govora o zagonskih podjetjih. 

Spodbujanje zagonskih podjetij je ključ do uspeha. Prav zato smo predlagali vrsto ukrepov, vključno z davčnim spodbujanjem solastništva zaposlenih v tehnoloških in drugih podjetjih. Če bodo te spremembe Zakona o dohodnini sprejete, bomo postali ena izmed vodilnih destinacij v Evropi za visoko tehnološke investicije. S tem bomo doma zadržali lastne talente, hkrati pa nam bo uspelo pritegniti tudi številne tuje strokovnjake.

Sprejete so bile tudi številne davčne olajšave za podjetja, ki vlagajo v zeleni in digitalni prehod. Med drugim so na voljo olajšave za  zaposlovanje IT-strokovnjakov in drugih deficitarnih poklicev. Srčno upam, da bo sprejeta tudi socialna kapica, ki ji pravim kar digitalna kapica, saj bomo z njo razbremenili tudi številne IT-strokovnjake, ki bodo zato ostali v Sloveniji. Moramo se zavedati, da divja globalna tekma za tovrstne talente, zato moramo biti korak pred drugimi. To bo dobro za vse, predvsem pa za našo socialno in pokojninsko blagajno, saj bodo ti strokovnjaki plačevali davke in prispevke tukaj namesto v Avstriji ali na Nizozemskem.

Na hitro, kaj je bilo od omenjenih ukrepov že sprejeto?

Naj najprej povem, da nameravamo skupaj s pristojnimi resorji do sredine leta uresničiti 15 ukrepov strateškega sveta. Do zdaj smo jih izpeljali kar nekaj, vključno z obveznim e-podpisom v javni upravi, samodejnim podnaslavljanjem TV-vsebin za gluhe in naglušne ter že omenjenim skupnim javnim naročilom v zdravstvu. V kratkem bomo zagnali virtualno upravno okence, s pomočjo katerega boste lahko uredili vrsto upravnih zadev kar prek videopovezave z upravno enoto. Uvajamo tudi e-osebno izkaznico, davčni trajnik, do konca leta pa bo zaživel tudi portal e-graditev. Omenil bi tudi digitalizacijo notarskih storitev, s katero bomo olajšali poslovanje zagonskih in drugih podjetij.

Uvajamo tudi e-osebno izkaznico, davčni trajnik, do konca leta pa bosta zaživela tudi portal e-graditev in kibernetski poligon. Prav tako smo prvi v regiji sklenili strateško partnerstvo z družbo Google, ki zato že vlaga v prebojne projekte na področju umetne inteligence in socialnega podjetništva pri nas.

Kaj pa kriptosvet? Slovenija je zelo močna na tem področju, imamo ogromno zagonskih podjetij iz tega sveta, ki zaposlujejo tudi zelo veliko IT-jevcev. Pripravljate kakšne ukrepe za del kriptosveta?

V strateškem svetu imamo kar nekaj strokovnjakov na tem področju. Tudi zato boste lahko že kmalu odprli bančni ali kriptoračun kar preko videopovezave. Prav tako je gospod Ivan Simič že pripravil predlog zakona, ki bo bistveno poenostavil obdavčitev kriptovalut. S temi spremembami bomo postali ena vodilnih destinacij za kriptotrgovanje v Evropi.

Prav tako želimo pritegniti vse, ki so uspešni v kriptosvetu, da še več vlagajo v Slovenijo. Tudi zato je vlada sprejela številne ukrepe za ugodnejše poslovno okolje, ki bo ustvarjalo čim več kakovostnih delovnih mest. Naš cilj je, da postane vlaganje v tehnološka podjetja in talente po vsej Sloveniji bolj zanimivo od kupovanj luksuznih stanovanj v središču Ljubljane.

Ja, trenutno vsi “kriptaši” podjetja odpirajo v Šanghaju.

Prav je, da se širijo na velike tuje trge in tam zmagujejo. Ključno pa je, da znanje nastaja in ostaja v Sloveniji. Predolgo smo se obnašali, kot da se ves svet vrti okrog nas. V resnici pa nas celo Hrvaška prehiteva po desni, kar dokazujejo številna uspešna podjetja, kot sta Rimac in Infobip. Naš cilj je, da se do konca desetletja prebijemo med pet digitalno najnaprednejših evropskih držav. S tem namenom je naša vladna služba tudi nastala.

Ker ste ravno omenili Hrvaško, je pa še ena velika razlika med obema državama. Recimo Mate Rimac v javnosti vedno govori, da je ponosen, da je Hrvat. Da je ponosen, da ustvarja delovna mesta na Hrvaškem. Na drugi strani pa je kar nekaj podjetij, ki so zrasla v Sloveniji in imajo še danes večino zaposlenih v Sloveniji, uradno pa so registrirana v tujini in so tudi že presegla potrebne mejnike za samoroge, za katere slovenska javnost še ni slišala. In podjetjem to celo ustreza. Zakaj menite, da obstaja ta razlika med recimo slovenskimi in hrvaškimi zagonskimi podjetji in podjetniki?

Razlogov za to je kar nekaj. Nihče ne želi biti žrtev zavistnih sosedov ali neutemeljenih medijskih obtožb, ki jih občasno občutim tudi na lastni koži. Tudi zato se marsikdo drži ob strani, pa čeprav mu je uspelo s poštenim delom na zahtevnih tujih trgih. Uspešni podjetniki in inovatorji so poleg športnikov naši najboljši ambasadorji, zato si zaslužijo spoštovanje. Vesel sem, da številni med njimi, vključno z dr. Juretom Leskovcem in dr. Juretom Knezom, aktivno sodelujejo v strateškem svetu.

Govoriva o aferi v povezavi z ministrom Koritnikom in digitalizacijo občin?

Ni šlo za nikakršno afero, ampak za navadno novinarsko raco. Niti jaz niti naša vladna služba nismo imeli prav nič z razveljavljenim razpisom za pametna mesta in skupnosti. To področje smo prevzeli šele 1. januarja, omenjeni razpis pa je Ministrstvo za javno upravo razveljavilo že lanskega septembra. Prav tako ne drži, da naj bi se propadla razpisna sredstva porabila za digitalne bone, saj imamo zanje že dolgo zagotovljena sredstva v proračunu. Žal mi je za ta zaplet in lahko rečem, da si bom iskreno prizadeval za digitalizacijo lokalnih skupnosti, še posebej na področju širokopasovne povezljivosti. Ta vlada stavi na uravnotežen regionalni razvoj, zato ne bomo nikogar pustili ob strani.

Pretekli teden ste imeli manjši nesporazum s predsednikom NSi Matejem Toninom, ki je dejal, da boste kandidirali na listi stranke na prihajajočih parlamentarnih volitvah. Pozneje ste sami to zanikali. Kakšna bo torej vaša politična kariera po preteku mandata te vlade?

Šlo je za besede, ki so bile vzete iz konteksta. Mateju Toninu sem hvaležen za povabilo h kandidaturi, a o tem še nisem sprejel končne odločitve. Trenutno se z vso svojo energijo osredotočam na krepitev nove vladne službe in uresničevanje ukrepov za digitalno Slovenijo.

Pred meseci ste se poročili. Če se ne motim, vaša žena živi in dela v Veliki Britaniji?

Tako je. Moja žena živi v Oxfordu, kjer vodi hitro rastoči laboratorij na področju genetike. Ker je zame družina na prvem mestu, bova odločitev o moji nadaljnji karieri sprejela skupaj. Brez njene srčne podpore se gotovo ne bi odločil niti za kandidaturo za ministra. A življenje narazen ni preprosto, zato upam, da bova kmalu zaživela skupaj. Moja žena je Indijka, a obožuje Slovenijo. Skozi njene oči se učim hvaležnosti za vse, kar imamo tukaj dobrega. In tega je ogromno.