Ljudmila Novak za Reporter: »V NSi vedno na prvo mesto postavljamo Slovenijo in državljane«

Objavljamo intervju predsednice NSi Ljudmile Novak v tokratni številki Reporterja. Predsednica NSi je v intervjuju
ponovila, da na položaju ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu
ostaja
dokler vlada ne bo razrešena. V primeru izglasovane konstruktivne
nezaupnice pa težko verjame, da bo nova koalicija glede na »samovoljnost
in egocentričnost«
članov sploh trajala. Glede napovedane kandidatke za mandatarko Alenke Bratušek je
Ljudmila Novak dejala, da nima dovolj izkušenj s povezovanjem, ki jih potrebuje
predsednik vlade. Prav tako predsednica NSi težko verjame, da bo največja stranka
še zainteresirana za predčasne volitve, če ji bo uspelo sestaviti vlado.

Celoten intervju je objavljen TUKAJ (klikni)

Pretipkan intervju:

Konec tedna vlado zapuščata ministra iz
Desusa, na začetku prihodnjega pa še ministra iz SLS. Koliko časa boste
vi vztrajali?
NSI bo vztrajala toliko časa, dokler bo ta vlada operativna in dokler bo to
dobro za Slovenijo. Že dvakrat smo na izvršilnem odboru sprejeli podoben sklep,
ko smo se spraševali o smiselnosti vztrajanja v koaliciji. Vedno na prvo mesto
postavljamo Slovenijo, zato menimo, da popoln razpad vlade, ne da bi sprejeli
nekatere najpomembnejše odločitve, ne bi bil dober za Slovenijo.

Kari Erjavec napoveduje konstruktivno nezaupnico že na
prihodnji seji DZ. Kot nova kandidatka za mandatarko se zdaj napoveduje kar Alenka Bratušek. Ali so se v največji
opozicijski stranki že naučili matematike?
 No, na seji se bo pokazalo, ali imajo
zadostno število poslancev. Kot sedanja koalicijska vladna stranka ne
nameravamo oditi v drugo koalicijo. Bili smo sicer povabljeni na pogovore in smo
se jih udeležili. Če jim bo uspelo sestaviti drugo koalicijo, bo NSI
konstruktivna opozicija. Žal se pri sestavljanju nove vlade govori samo o
možnih imenih mandatarjev in na kakšen način zrušiti to vlado, nič pa ne
slišimo o programu in o tem, kaj in kako bodo delali naprej.

Ključna napaka je bila, da je Virant ostal v parlamentu, mi
pa smo bili v vladi. de

Je Alenka
Bratušek prejšnji teden Mira Cerarja »skurila« namenoma, ko ga je javno
predlagala, še preden mu je zagotovila ustrezno podporo?
Ne odobravam sestavljanja vlade po medijih in javnih pismih. Če je imela resne
namene pri tem predlogu, bi ga vsekakor morala najprej vprašati na štiri oči,
šele nato delati naprej.

Vsekakor bo premier Janez Janša
izpraznjena ministrska mesta zapolnil z vršilci dolžnosti in državnimi
sekretarji. Kako bi oziroma boste ravnali, če vam ponudi zunanje ministrstvo?

To so vsekakor špekulacije. Zagotovo je ta resor bližji mojemu dosedanjemu
resorju, vsaj delno se tematika prekriva ali dopolnjuje. Ne potegujem se za
nobeno dodatno ministrstvo, če pa bo predsednik vlade menil, da lahko prevzamem
neko odgovornost, bom to storila. Nikakor pa ne v resorjih, za katera nimam
prav nobenih izkušenj oziroma pristojnosti. Čeprav naj bi glavno delo opravljal
državni sekretar, mora tudi minister imeti izkušnje in znanje s področja, ki ga
vodi. Nisem jaz zakuhala te mineštre, svojo funkcijo pa želim še naprej
opravljati odgovorno.

Niste še dobili te ponudbe?
Za zdaj še ne.

Začasnega vodenja ministrstva za pravosodje in javno upravo, kot ste
omenili, niste sprejeli, ker tega področja ne poznate dovolj. Vas je
presenetilo, daje bila Mojca Kucler Dolinar imenovana za državno sekretarko?

Ni me presenetilo, ker mi je predsednik vlade ob ponudbi za prevzem resorja
omenil tudi njeno ime kot možne državne sekretarke. Ko sem ponudbo odklonila,
mi ni povedal, koga bo predlagal za odgovornega ministra in koga za državnega
sekretarja. Ker se je vse skupaj dogajalo že pozno zvečer, nisem opazila, da me
je klicala Mojca Kucler Dolinar, zato sem bila slabo obveščena. Pred sejo vlade
sva se vendarle slišali in izvršilni odbor jo je potem potrdil za državno
sekretarko.

Je bilo njeno imenovanje brez poprejšnjega
dogovora z vašo stranko v nasprotju s koalicijsko pogodbo?
Ne vem, ali je bilo to v nasprotju s koalicijsko pogodbo, vsekakor pa je bilo v
nasprotju s statutom stranke. Menim, da ni bilo potrebe po taki naglici in da
bi se morali o tem prej dogovoriti v stranki ter potrditi to ime. Ker osebno ne
nasprotujem imenovanju Mojce Kucler Dolinar, ki je bila pripravljena prevzeti
to funkcijo, poleg tega je pravnica, smo pozneje sprejeli sklep in jo potrdili.

Kako pogosto komunicirate s premierjem?
Ali drži, da se z SDS zadnje čase sploh ne usklajujete več?
Pred odhodom Državljanske liste smo se vse koalicijske stranke usklajevale
enkrat tedensko, vsakih 14 dni so bili k usklajevanju povabljeni tudi vodje
poslanskih skupin, zdaj pa teh usklajevanj ni več. Tako je koalicija zelo
okrnjena oziroma deluje le še v vladi, kjer se dogovarjamo o stvareh, ki so na
dnevnem redu, drugih usklajevanj pa žal ni. Glede na situacijo, v kateri smo,
bi se morali več pogovarjati.

Kolikokrat se vi osebno slišite ali pogovorite s premierjem?

Po potrebi. Ko predsednik meni, da me mora kaj vprašati ali informirati, me
pokliče, enako naredim tudi jaz. Ne zelo pogosto, ampak ko se mi zdi to nujno
potrebno. Sicer pa je komunikacije občutno premalo. Škoda, čeprav koalicije ni
več, bi pričakovala, da bi se med seboj usklajevale vsaj stranke, ki vztrajamo
v koaliciji, saj v parlamentu usklajevanje še vedno poteka.

Kako vladna kriza vpliva na NSI?

Ste razpravljali tudi o možnosti odhoda iz koalicije? Na zadnjih izvršilnih
odborih smo vedno o tem razpravljali in vselej prišli do sklepa, da je NSI
prevzela odgovornost znotraj te vlade, zato je ne želimo razdirati. Tudi za
dobrobit Slovenije ni pametno, da vlada na hitro razpade. Zadnji sestanek pri
predsedniku države je pokazal, da je vendarle nekaj pomembnih področij, na
katerih je nujno treba sprejeti odločitve. NSI ne bo tista stranka, ki bo
vlekla všečne poteze, temveč želimo delati odgovorno. V vladi bomo vztrajali,
dokler bo to dobro in potrebno za državo. V tem času pa naša volilna baza in
naši člani pričakujejo, da vztrajamo v vladi, ki je po mnenju naše volilne baze
vendarle naredila veliko dobrega za Slovenijo. Želim poudariti, da Nova
Slovenija z vztrajanjem v vladi ne podpira določenih oseb ali strank. V vladi
vztrajamo zaradi Slovenije in blaginje državljanov.

Kaj je po vašem vzrok za vladno
krizo? Je edini razlog poročilo KPK ali ste nekako pričakovali, da bo prej ali
slej koalicijo zapustil Gregor Virant?
Ta koalicija je nastajala v težkih razmerah, bilo je veliko pogovorov,
dogovorov in preračunavanja. Prepričana sem bila, da koalicija vendarle lahko
Slovenijo izpelje iz krize. Napaka je bila narejena že na začetku, ker nismo
vztrajali, da bi bili vsi predsedniki strank v vladi. Gregor Virant je ostal v parlamentu, pozneje se je izkazalo, da
to ni bilo dobro. Pogosto se je dogajalo, da smo odločitve v vladi sprejeli
soglasno, zlasti predloge njegovega strankarskega kolega Šušteršiča, ministra
za finance, smo včasih s težavo sprejeli in potrdili. Potem ko se niso izkazali
za javnosti všečni, jih je Gregor Virant
javno kritiziral, zahteval spremembe ali dal drugačne predloge. Nato je pred
mediji izigral koalicijo, zaradi česar smo se koalicijski partnerji jezili.
Takrat so se pokazale razpoke v koaliciji, ne znotraj vlade, ampak v
parlamentu. Zato je bila ključna napaka, da je Virant ostal v parlamentu, mi pa
smo bili v vladi in da ni bilo hkratnega usklajevanja. Tudi mi bi lahko pred
javnostjo postavljali svoje zahteve, vendar smo to opravili interno, v okviru
koalicijskih usklajevanj. V NSI smo se zavedali resnosti položaja, nikoli nismo
želeli delovati sebično in hkrati všečno, ampak odgovorno in konstruktivno ter
v skladu z našim programom in vrednotami. Če pa nekdo v koaliciji deluje sebično,
obstaja nevarnost, da koalicija razpade. V teh resnih časih ni prostora za
parcialne strankarske in osebne interese, na žalost so prisotni v velikem delu
slovenske politike.

Kako je potekal pogovor med prvaki
koalicijskih strank takoj po objavi poročila KPK?
Virant je nekako zlorabil poročilo, ker je že dan prej poznal njegovo vsebino.
Za poročilo sem slišala v medijih. Oddahnila sem si, ker je bilo moje poročilo
v redu, saj nikoli ne veš, kaj je lahko narobe čeprav nimam prav nič slabe
vesti. Lahko pa se zgodi, da si kdaj površen. S predsednikom vlade sem bila
ravno na sestanku s predstavniki koroških Slovencev, ko sem izvedela, da Gregor Virant zahteva njegov odstop. Dve uri
pozneje smo se srečali na koalicijskem sestanku, na katerem je predsednik vlade
očital Gregorju Virantu, zakaj se je
tako hitro odločil za javno izjavo, preden gaje osebno poklical in vprašal še
za njegova pojasnila. Menim, da je bila Virantova odločitev prenagljena,
primerneje bi bilo, da bi se najprej o tem pogovorili znotraj koalicije. Toda
Virant je poročilo nekako zlorabil, ker je že dan prej poznal njegovo vsebino.
Da je reagiral prenagljeno, se je izkazalo tudi v pogovoru z nekaterimi člani
njihove stranke. To je potem povleklo za seboj odločitve nekaterih drugih
koalicijskih strank.

Ste pred koalicijskim sestankom o tem
govorili s katerim drugim predsednikom?
Ne, ker sem imela druge obveznosti. Dajala sem zelo zadržane izjave, ker je
treba vsako stvar najprej temeljito prebrati in nato pretehtati, kakšne
dolgoročne posledice ima neka odločitev. Želela sem slišati pojasnila
predsednika vlade, ki jih je na tistem sestanku nekoliko vendarle podal, nato
smo se v NSI odločili, kakor smo se.

Ste se v stranki pogovarjali o
poročilu KPK? Kakšni so bili odzivi članov?
Odzivi so bili zelo različni. Nekateri so menili, da je predsednik vlade
preslabo pojasnil očitke iz tega poročila, drugi pa, daje to manever iz ozadja,
da bi razpadla vlada. Seveda je težko vedeti, kje je resnica. Dejstvo je, da
komisijo imamo in da je to organ v Sloveniji. Menim tudi, da bi predsednik
vlade nekatere stvari vendarle lahko bolje pojasnil, bolj temeljito in na ta
način prepričal ljudi, zato obstajajo tudi nekateri dvomi. Po drugi strani pa
vem, da v Sloveniji ni zaupanja v institucije, tudi v protikorupcijsko komisijo
ne, zato so dvomi tudi na drugi strani. Če bi bili normalna država, v kateri bi
bilo popolno zaupanje v zakonito in pošteno delovanje institucij, kot so
sodišča, protikorupcijska komisija, računsko sodišče, tožilstvo, potem bi
predsednik vlade moral takoj odstopiti. Ker pa obstajajo dvomi in so pogosto v
ozadju politične spletke, pa v NSI nismo postavljali takih ultimatov.

Kako je potekal postopek KPK pri vas
osebno? So tudi vas spraševali, kako ste plačali kasko zavarovanje za
avtomobil ali položnice za elektriko in vodo?
Svoje premoženje sem prijavila po internetu. Pri tem sem imela nekaj težav s
tehniko. To je kar zahtevna aplikacija, ki zahteva veliko podatkov. Denimo
podedovala sem nekaj manjših parcel kmetijskega zemljišča na Štajerskem, zaradi
česar so me mediji predstavili kot najbogatejšo ministrico, saj gre za sedem
parcel. Velikosti pri tem seveda niso navedli. V navodilih za prijavo
premoženja KPK piše, da moramo prijaviti delnice, če njihova vrednost presega
10.000 evrov. Komisija me je tako pozvala, da pojasnim, katere delnice imam.
Razložila sem, da gre za delnice Zvon 1 in Zvon 2, ki praktično nimajo nobene
vrednosti. Prav tako sem pozabila prijaviti, da sem soustanoviteljica Inštituta
Janeza Evangelista Kreka, ki smo ga ustanovili nekateri člani stranke za
izobraževanje. Za to sem vložila 20 evrov, vendar pa iz tega nimam nobenih
prihodkov. Ko sem podala dodatna pojasnila, so mi odgovorili, da so zadovoljni
s pojasnili in da je preiskava končana.

Bi bilo mogoče koalicijo rešiti, če bi
premier Janez Janša predlagal dragega kandidata za mandatarja?
Ja. Vse stranke so trdile, da bi bilo to mogoče. Tudi za nas bi bila ta opcija
zelo primerna. Če bi predsednik vlade to storil, bi rešil zaplete. Zakaj tega
ni storil, je njegova odločitev. Nihče ga v to ne more prisiliti. Jaz bi
odstopila.

Ko sem to prejšnji teden vprašal Branka Grimsa iz SDS, je odgovoril, da vsaj
eden od koalicijskih partnerjev – mislil je seveda Viranta – ni imel interesa
za nadaljevanje koalicije.
No, lahko bi si pozneje premislil. Kolikor vem, je takrat izražal podporo taki
zamenjavi. To bi bila najbolj elegantna rešitev in tudi za Slovenijo
najhitrejša. Prepričana sem, da ima tako močna stranka, kot je SDS, v svojih
vrstah nekaj ljudi, ki bi lahko uspešno vodili vlado, med njimi je tudi kdo
izmed ministrov. Po mnenju NSI in mojem osebnem mnenju bi bila to mogoča
rešitev. Nikomur pa ne bi bilo in tudi ne bo enostavno in lahko prevzeti vlade
v takih razmerah.

Bi vaša stranka podprla
kateregakoli mandatarja, ki bi ga predlagala SDS?
To smo prepuščali njim. Prepričana sem, da bi bilo v njihovem interesu, da bi
predlagali dobrega in sposobnega kandidata, ker brez SDS ne more biti desne
koalicije kot ne leve brez Pozitivne Slovenije. To je čista matematika, ki jo
sprejmeš ali ne.

Nekaj časa seje govorilo, da bo
sredinski trojček predlagal Franceta Arharja ali Borisa Pleskoviča. Pod
katerimi pogoji bi takega tehničnega mandatarja podprla tudi NSI?
Trojček si je že ves čas prizadeval sestavljati vlado. Tudi pred oblikovanjem
sedanje vlade je to počel. Vsekakor imajo to pravico, vendar ni realno, saj bi
morala na to pristati ena ali druga največja stranka. Glede na izjave SDS ni
bilo mogoče sestaviti take koalicije. Mislim, da ni nihče nenadomestljiv. Ne
nazadnje je to dokazal tudi papež. Takšna vrhovna avtoriteta, kot je papež, je
ugotovila, da lahko tudi kdo drug, zaradi njegovega pešajočega zdravja, bolje
vodi Cerkev kot on. Zato pravim, da ni nihče nenadomestljiv. Po drugi strani pa
je težko najti človeka v Sloveniji, s katerim bi bili vsi zadovoljni. Mislim,
da ni najprimernejši tisti človek, ki ima pristojnosti zgolj iz gospodarstva,
saj je politika svojevrstna obrt in zahteva določena znanja in sposobnosti.
Pameten politik, voditelj, bo imel ob sebi strokovnjake, gospodarstvenike, bančnike,
ki mu bodo svetovali, sam pa mora znati to znanje uporabiti in na tej podlagi
sprejemati odločitve oziroma povezovati neko koalicijo in jo prepričati, da
sklepajo kompromise. Niso samo gospodarska znanja tista, ki so potrebna, da je
nekdo dober predsednik vlade. Ta mora biti tudi povezovalec, obdati se mora s
pametnimi ljudmi, spoštovati partnerje in sprejemati pametne odločitve.

Je Bratuškova takšna oseba?
Na tej funkciji še ni bila, vendar se bo morala drugače obnašati, kot se
je v parlamentu. Tam nisem imela občutka, da deluje povezovalno, ampak sem
največkrat poslušala kritike in očitke. Predsednik vlade mora znati poslušati,
povezovati, sklepati kompromise, da ima na koncu dovolj glasov.

Verjamete, da bo opozicija v
primeru uspešne konstruktivne nezaupnice in izglasovane nove vlade še naprej
zainteresirana za predčasne volitve?
To pa težko verjamem, razen če bo prišlo znotraj nove koalicije kmalu do novih
zaostritev, ko bodo ugotovili, da so si njihovi interesi zelo nasprotujoči.
Tudi nekateri člani te morebitne nove koalicije so precej samovoljni in
egocentrični, in jim nikakor ne bo lahko. Prav tako se sprašujem, kako bodo
gospodarstvo in finance skupaj reševali v Državljanski listi in SD, ki imata
glede tega po navadi povsem nasprotna stališča. DL se čudim, da se je zaradi
zahtev SD odpovedala svojemu največjemu adutu, nekdanjemu ministru Šušteršiču,
ki je bil po mojem mnenju dober minister.

Vi se zavzemate za predčasne
volitve sočasno z evropskimi ali lokalnimi prihodnje leto, do takrat pa bi ostala
manjšinska vlada Janeza Janše. Kako bi vlada s podporo tretjine državnega zbora
lahko sploh delovala?
Na sestanku pri predsedniku države se je izkristaliziralo, da moramo v čim
krajšem času nekatere stvari sprejeti ali spremeniti. Vse stranke so bile v tem
bolj ali manj enotne. Če bi večina strank izkazala takšen interes in bi se
dogovorili o prioritetah, ki jih je treba izvesti do določenega roka, ter za
predčasne volitve, potem bi bilo to modro. Če bi se dogovarjali o nekih
projektih in rešitvah, bi ti morali dobiti podporo v parlamentu. Če tega ne bo,
ostaneta samo še dve možnosti: ali se oblikuje nova vlada, ki je polnoštevilna,
ali pa to, da bodo čim prej nove volitve. Kar precej stvari pa moramo sprejeti
v najkrajšem roku, med drugim ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške,
delovnopravno zakonodajo, marca bodo evropske institucije in finančne ustanove
pripravile poročila o razmerah v Sloveniji. Zato je zelo pomembno, o čem bodo
poročali. Za gospodarstvo so največji problem bančni krediti, zato je treba
postaviti na noge prečiščeno banko, da bo spet lahko posojala denar
gospodarstvu. Vse to so ukrepi, ki jih moramo izpeljati v najkrajšem času. Zato
menim, da bi iahko zdajšnja vlada v dogovoru z drugimi te stvari najhitreje
izpeljala. Kaže pa, da bo te naloge prevzela nova vlada, seveda če jo bo Alenka Bratušek lahko sestavila. Ob tem pa sem
zelo skeptična, da jo bo tudi dolgo vodila. Ker so v takšni združbi, kot se
obeta, zelo »zahtevni karakterji«, bi jo lahko uspešno vodil le nekdo, ki bi
imel veliko avtoriteto in bil tudi nekoliko avtoritaren.

Vsekakor bo to zelo težko dosegla.
Če ne bo uspela konstruktivna opozicija, bo SD rušila vlado z interpelacijami
ministrov. To je za državo najbolj škodljiva rešitev. Pri interpelacijah
ministrov bomo zgolj poslušali kritike in očitke, to ni nič konstruktivnega, ni
pa tudi rečeno, da bo interpelacija sploh izglasovana. Kolikor zdaj vidim
dogajanje okoli Žiga Turka, nič ne kaže, da bo propadel.

Turku očitajo dosledno izvajanje politike
nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča, torej nekako interpelirajo
podpredsednika Državljanske liste.
Ministru Žigi Turku ne zavidam njegovega položaja, ker ima velik resor, veliko
področij. V času, ko nam močno primanjkuje denarja, je težko zadovoljiti vse
želje in potrebe.

Janez Janša predlaga, da bi do volitev
sprejeli novo volilno zakonodajo, vendar za večinski sistem nima podpore
drugih strank. Kakšno spremembo volilne zakonodaje bi podprli?
NSI zagotovo ni naklonjena večinskemu sistemu, ker bi to pomenilo, da bi se
sčasoma oblikovala dva politična bloka, nastajala bi večja polarizacija.
Večinski volilni sistem je tako usmerjen, da bi v Sloveniji imeli dve močni
stranki in morda še eno zelo majhno. Menim tudi, da z večinskim volilnim
sistemom ne bi odpravili težav pri sestavi in trdnosti koalicije, saj bi imeli
še bolj razdeljena politična pola, ravno tako bi se morali usklajevati s še eno
manjšo stranko. Menim, da je neka sredina vendarle potrebna, kajti ta omogoča,
da pridejo na volitve tudi tisti, ki se ne prištevajo tako zelo desno ali tako
zelo levo. Prav zaradi močne polarizacije je dobro, da je v Sloveniji več
strank in ne le dve močni stranki. Mi bi podprli predlog za preferenčni glas,
sprejemljivo se nam zdi tudi, da bi zmagovalna stranka dobila dodatne glasove,
da lažje oblikuje vlado. Z enim ali dvema glasovoma več, kot jih ima opozicija,
težko vlada. To je za nas sprejemljivo, večinski sistem pa ne, saj ne prinaša potrebnih
rešitev.

Bo vaša stranka podprla ustavne
spremembe glede referendumske zakonodaje, če se bo znašla v opoziciji? Iz vrst
SDS je že slišati, da ne bodo podprli omejitev glede kvoruma.
Na zadnjem sestanku pri predsedniku vlade smo vse stranke podpirale ustavno
spremembo referendumske zakonodaje. Obžalujem, da v državnem zboru ni bila
sprejeta sprememba zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki ga je
predlagala NSI, v njem smo predlagali, da je za začetek postopka za referendum
treba zbrati 5000 overjenih podpisov na upravni enoti. To bi otežilo začetek
sprožitve referenduma, a bi bilo zelo dobro, ker po sedanjih pravilih do pobude
prihaja prehitro, potem pa rezultat ne bo veljaven. Z našim predlogom smo
želeli preprečiti inflacijo referendumov že na začetku, žal pa nismo dobili
dovolj glasov. Pri predsedniku države se je izkazalo, da bi vendarle bilo treba
narediti nekaj v tej smeri. Dogovorili smo se, da bomo najprej spremenili ta
zakon in zvišali število overjenih podpisov, potem pa bi spremenili še ustavo.
Nekaj je treba storiti, ne glede na to ali smo v koaliciji ali v opoziciji, saj
je referendumska zakonodaja v Sloveniji tista, ki zavira potrebne reforme.

Ste zadovoljni z
odzivanjem predsednika Boruta Pahorja na politično krizo? Bi se moral kako
drugače angažirati?
Predsednik se je dobro odzval in angažiral, potrudil se je in se sestal z vsemi
predsedniki parlamentarnih strank, zato je bil tudi sestanek učinkovit, toda
stranke bodo morale spoštovati dogovor. Poudaril je tri teme, za katere je
ugotovil, da imamo v strankah podobna stališča in da jih lahko primerno rešimo:
Hrvaška, referendumska zakonodaja, delovnopravna zakonodaja. Opravil je
mediatorsko nalogo, ki ni glavna naloga predsednika države, ampak v negotovem
času, ko je veliko nezaupanja med strankami in ko je negotov politični položaj,
se mi zdi to dobro. Tudi pri večini predsednikov strank je bila dobro sprejeta
in pogovor je bil konstruktiven. Vesela bi bila, če bi bilo več takšnih
konstruktivnih pogovorov in bi se dogovorjenega tudi vsi držali. Tako bi lahko
v Sloveniji v kratkem času rešili vse bistvene probleme, seveda če bi vsi
delovali v interesu države, ne pa za lastno promocijo ali promocijo svoje
stranke.

Predsednik Pahor je
pozval politične veljake, da se vzdržijo žaljivih in nestrpnih izjav. Ste v
kritiki prepoznali izjave premierja Janše na nedavnem shodu Zbora za republiko,
ko je govoril o pojavih levega fašizma v Sloveniji?
Na splošno je v Sloveniji nestrpnost postala velik problem. NSI s tem nima
problemov in bi lahko takšen poziv podpisali. Menim, da bi morali biti vsi
kritični do teh pojavov. Politiki na vodilnih mestih imamo še posebno
odgovornost, zato moramo biti previdni v svojih izjavah. V Sloveniji se žal
dogaja, da se kritika do nestrpnih pojavov ne meri z enakimi vatli za vse. In v
tem je problem. Nekoga se takoj razglasi za nestrpnega, nekdo drug pa lahko
izraža veliko nestrpnosti, pa se nič ne zgodi. Institucije, ki bi morale to
obsoditi, pa ne rečejo ničesar.

Bi moral Pahor odločneje obsoditi napise na
tako imenovanih ljudskih vstajah, v katerih so politike pošiljali v Barbarin
rov in na Goli otok, ter grafit v Ljubljani, v katerem so pozivali h klanju
kristjanov?
Take pojave je treba obsoditi. Kot predsednik države bi zagotovo moral dati
izjavo o tem. Resda je v govorih večkrat pozival k strpnosti, konkretno glede
zapisa o kristjanih pa je okregal svojo tiskovno predstavnico, ker ga ni na to
opozorila.

Shoda Zbora za
republiko sta se udeležila vaš ministrski kolega in podpredsednik NSI Aleš Hojs
in državna sekretarka Mojca Kucler Dolinar, ki je tudi predsednica
ljubljanskega odbora NSI. Je bilo to v nasprotju z vašimi stališči, da se NSI
ne bo udeleževala shodov in protestov?
V izvršilnem odboru NSI smo razpravljali o naši udeležbi na Zboru za republiko,
takrat so nekateri napovedali, da se ga bodo udeležili, nekateri pa temu nismo
bili najbolj naklonjeni iz različnih razlogov. Predvsem se nam ni zdelo dobro,
da bi bili shodi na isti dan kot drugačna zborovanja, vprašanje je, kateri je
bil napovedan prej, ker bi lahko prišlo do provokacij, nestrpnosti in
nepredvidenih razmer, ki ne bi bile dobre za Slovenijo. Sprejeli smo stališče,
da se ga naj udeleži, kdor to želi, kdor pač tega ne želi, pa naj ne gre. Nismo
posebej pozivali, nismo pa tudi nikomur branili, da gre. Odkrito lahko povem,
zakaj se ga nisem udeležila – ker sem v zadnjem času opažala, da se nekateri
člani Zbora za republiko javno zelo negativno izražajo o NSI. Kot predsednici
stranke se mi ni zdelo prav, da nekdo napada NSI, čeprav je najbolj
konstruktivni člen te vlade. Diskreditiranje članov NSI zaradi tistega, kar
niti ni bistveno ali tako zelo pomembno, zame ni sprejemljivo, zato se shoda iz
protesta nisem udeležila. To sem jasno povedala tudi predsedniku zbora dr.
Lovru Šturmu.

Kako je z vašim
sodelovanjem v Zboru za republiko? Pred
zadnjimi parlamentarnimi volitvami ste tudi vi nastopili na javni tribuni. Ste
še vedno njegova članica?
Dokler smo stranke, ki spadamo v desnosredinski politični blok oziroma pomladne
stranke, konkurentke in hkrati tudi partnerice, sem pripravljena sodelovati. Če
pa nekdo zahrbtno deluje proti moji stranki, potem mu ne bom vračala enako,
ampak se bom umaknila.

Kako pa je z
delovanjem Zbora za vrednote, ki deluje pod dežnikom NSI?
Po tem zboru smo organizirali javne razprave, ki so bile dobro sprejete med
našimi simpatizerji. V Sloveniji se kaže kriza vrednot, zato je razprava o tem
pomembna. V času volilne kampanje, formiranja vlade, in ker smo sedaj zelo
zaposleni s svojim delom v vladi in parlamentu, smo delo Zbora za vrednote
zanemarili. Na zadnjem izvršilnem odboru stranke smo sprejeli sklep, da Zbor za
vrednote vnovič oživimo, ker je potreben, pomemben ter se v njem tudi člani in
simpatizerji NSI zelo prepoznavajo.

Nekateri časniki so
vam očitali, da kot ministrica za Slovence po svetu preveč potujete in jih
obiskujete. Je to razlog za interpelacijo?
Lahko za to predlagajo interpelacijo. To je bila politična spletka, v kateri so
primerjali moja potovanja v zamejstvo s potovanji zunanjega ministra. Ko smo
poslali stroškovnike teh potovanj, pa se je izkazalo, da je strošek vseh mojih
potovanj neprimerno nižji kot eno potovanje zunanjega ministra ali kogarkoli
drugega v tujino. Moja dolžnost je, da obiskujem rojake v zamejstvu in po
svetu. Pri tem sem se obnašala zelo racionalno in sem na daljša potovanja odšla
zelo redko, v majhnem spremstvu še ene osebe oziroma dveh, če sem potovala z
avtomobilom. Moja najdaljša pot, in tudi edina v mojem mandatu, je bila v ZDA,
kjer živi veliko slovenskih rojakov, zato nimam zaradi tega prav nič slabe
vesti. Obnašala sem se racionalno, hkrati pa sem z obiskom razveselila rojake v
tujini. Na vsakem koraku skušam privarčevati kakšen evro, v službo in domov se
vozim s svojim avtomobilom, sicer bi potrebovala dva voznika, enega zjutraj in
drugega zvečer, saj sem po navadi ves dan v službi.

Ste z obiski naših
rojakov navezali kakšne gospodarske stike?
Na uradu smo si zadali nalogo, da pospešimo sodelovanje s Slovenci po svetu na
področju gospodarstva, zato smo organizirali nekaj gospodarskih srečanj in
konferenc. Aprila bo prva taka konferenca letos v Idriji, nadaljevale se bodo
na različnih koncih Slovenije. Na njih bodo sodelovale slovenske gospodarske
organizacije iz zamejstva ter slovenski podjetniki iz sveta, povabljene bodo
tudi območne obrtne in gospodarske organizacije in občine. Na ta način želimo
povezati Slovence in prispevati k večjemu gospodarskemu sodelovanju med njimi.

Kaj v svojem mandatu
štejete za največji dosežek?
Na tem področju so dosežki težko izmerljivi, sem pa zadovoljna, da mi naši
rojaki v zamejstvu in po svetu povedo, da so veseli mojega obiska, da čutijo,
da kot ministrica delam s srcem in dušo, da jih to še bolj spodbuja za
ohranjanje slovenstva. Uresničili smo precej konkretnih nalog, ki pa niso zgolj
moja zasluga. Ko se pojavijo dolgoletni problemi, skušam narediti vse za
njihovo rešitev. Denimo v Porabju so končno začeli delati cesto, angažirali smo
se tudi pri plači neke učiteljice, pri projektu vzorčne kmetije, ki bi jo
moralo sofinancirati kmetijsko ministrstvo. Posredujemo, kadar se zamejske
organizacije spoprijemajo s finančnimi težavami. Pomagali smo, kadar so želeli
stopiti v stik z našimi podjetji ali šolami. Delovanje urada sem skušala
nadgraditi, izboljšati, predvsem sem si prizadevala, da bi o dogajanju v
slovenski skupnosti bila obveščena tudi naša javnost ter da bi v Sloveniji
izboljšali odnos do rojakov v zamejstvu in po svetu.

Kaj boste počeli, če
bo izglasovana konstruktivna nezaupnica?
Če bo konstruktivna nezaupnica izglasovana in sestavljena tudi vlada, potem bom
poslanka – konstruktivna poslanka.