Lizbonska pogodba je Evropi dala dušo in nov zagon

DELITE TA
PRISPEVEK
19.12.2019, NSi

Evropski parlament je ta teden v Strasbourgu še zadnjič letos zasedal. Poleg podelitve nagrade Saharov, ki jo je prejel ujgurski znanstvenik in aktivist za človekove pravice Ilham Tohti, je bila ena glavnih slavnostnih točk obeležitev desetletnice od podpisa Lizbonske pogodbe.

“Lizbonska pogodba je Evropi dala dušo in nov zagon. Utrdila je naše prepričanje, da skupaj lahko zmoremo več, kar se je pokazalo tudi pri rušenju železne zavese,” meni poslanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak, o čemer je na kratko spregovorila tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Začetki Lizbonske pogodbe segajo v konec leta 2001, ko se je oblikoval projekt ustave (deklaracija Evropskega sveta o prihodnosti Evropske unije ali Laekenska deklaracija). Leta 2002 in 2003 mu je sledila Evropska konvencija, ki je pripravila Pogodbo o ustavi za Evropo (ustavna pogodba).

Postopek, ki je privedel do Lizbonske pogodbe, je bil posledica dveh neuspešnih referendumov o ustavni pogodbi v maju in juniju 2005, zaradi česar se je Evropski svet odločil za dveletno obdobje za razmislek. Na podlagi berlinske deklaracije iz marca 2007 je Evropski svet na zasedanju od 21. do 23. junija 2007 končno sprejel podroben mandat za naslednjo medvladno konferenco pod portugalskim predsedstvom. Ta je v oktobru 2007 zaključila svoje delo. Na srečanju Evropskega sveta 13. decembra 2007 v Lizboni je bila podpisana pogodba, ki so jo nato ratificirale vse države članice.

Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu pa je bila razprava tudi o sklepih vrha EU ter o stanju vladavine prava in političnih pretresih na Malti po novih razkritjih v povezavi s preiskavo umora novinarke Daphne Caruana Galizia. V Evropi se vrstijo izrazi zaskrbljenosti zaradi dogajanja na Malti v povezavi z umorom novinarke ter pozivi k temeljiti in neodvisni preiskavi brez kakršnega koli političnega vmešavanja, kar odločno podpira tudi nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak.