KPK brez izvršilnih pooblastil je v interesu političnih lobijev

DELITE TA
PRISPEVEK
20.02.2018, NSi

Na današnji redni seji DZ so poslanci obravnavali spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki posega na področje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). »Če bi v naši državi prevladal interes za trdne temelje pravne države, potem KPK kot jo imamo sedaj, še manj pa takšne kot jo predvideva današnja novela zakona, ne potrebujemo,« je bil ogorčen vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.

KPK ostaja organ brez pristojnosti

Izpostavil je, da je pri nas se zdi že kar sprejemljivo, če se zelo znani osebi zaradi družinskih, prijateljskih, poslovnih ali oblastnih povezav uspe izogniti roki pravice. »Komisija za preprečevanje korupcije pa kljub vsemu naštetemu ostaja organ, ki ima sicer širok nabor pristojnosti, vendar zgolj pri preiskovanju tistega dela ravnanj pri katerih obstaja sum korupcije, medtem, ko nima klasičnih preiskovalno izvršilnih pooblastil za pregon kaznivih dejanj korupcije,« je prepričan Jožef Horvat.

Novela zakona še poslabšuje stanje

Žal naša realnost kaže, da političnim lobijem ni v interesu komisija oziroma organ za preprečevanje korupcije, ki bi imela sistemsko moč. »Zato tudi današnja novela komisiji kot nosilcu boja proti korupciji jemlje še tisto malo postransko vlogo, ki jo ima sedaj,« je bil jasen Jožef Horvat.

Izpostavil je, da sedaj komisija ne bo več govorila o imenu in priimku konkretne obravnavane osebe, temveč bo o tem primeru zavzela le načelno mnenje, ker se bo le na načelni ravni opredelila do ugotovljenega ravnanja. »Vse našteto kaže na to, da bo KPK izgubila vso svojo kredibilnost. Lahko bi rekli celo, da Vladi ustreza stanje kakršno je, z vso omreženostjo elit,« je bil ogorčen vodja poslanske skupine NSi in je dodal: »Novela prinaša celo vrsto nepomembnih sprememb in dopolnitev in zaradi njihovega velikega obsega bi morali imeti pravzaprav na mizi povsem novi zakon.«

Zakaj minister Klemenčič ni opravil svoje domače naloge?

S prstom je pokazal tudi na nekdanjega predsednika KPK, sedanjega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ki v svoji ministrski funkciji ni opravil sprememb, ki jih je zagovarjal kot predsednik KPK. »Sprašujemo, zakaj gospod Goran Klemenčič na tej funkciji ni opravil svoje domače naloge. V rokah je imel vse potrebne vzvode, poznal je vse sive lise področja korupcije in imel je vsa pooblastila kot minister, le interesa ni imel, da to stori. Interesa, da Slovenija stopi na pot prave sodne reforme, po zgledu vsaj kakšne držav članic Evropske unije,« je bil popolnoma jasen Jožef Horvat.

Zaradi vsega naštetega bo NSi nasprotovala takšni spremembi zakona.