V zadnjem obdobju se vse bolj pogosto pojavljajo skrajnosti, pozivi k izključevanju, sovražnosti ter celo napadi na organizacije in posameznike. Na vse te pojave smo v NSi skupaj s sopodpisniki opozorili že na začetku letošnjega leta s skupno sejo odbora za notranjo politiko, javno upravo in lokalno samoupravo ter pravosodje. Opozorili smo na sovražne razprave v tej dvorani in na bojazen, da se sovraštvo lahko razširi na naše ulice.
In žal smo ravno temu v zadnjih mesecih tudi priča. Zmerjanje in napadi na državljane različnih političnih prepričanj, vdor na RTV Slovenija, nasilni protesti, grožnje s smrtjo … Vsi državni organi v vseh vejah oblasti imajo dolžnost, da v skladu s svojimi pristojnostmi odgovorijo na take pojave v naši družbi. Naša naloga pa je, da budno spremljamo dogajanje v družbi in na negativne, sovražene pojave pravočasno in učinkovito odreagiramo.
Težke preizkušnje nekatere skupnosti in narode povežejo, druge pa še bolj razdelijo. V Sloveniji smo s to epidemijo žal postali še bolj razdvojeni, izredno kritični drug do drugega ter nezaupljivi. Nezaupanje gojimo do stroke, znanstvenikov in zdravnikov, kar se še nekaj časa nazaj ne bi moglo zgoditi. Brez dvoma je za to odgovorna tudi politika, tako tista, ki vlada, kot tista v opoziciji, ki je epidemijo izrabila kot priložnost za populizem in nagovarjanje ljudi, da se udeležijo protestov proti vladi.
V Novi Sloveniji se zavedamo, da bi vlada prav gotovo kakšen ukrep in odločitev lahko skomunicirala bolje. Predvsem pa bi morali umiriti ton javne razprave in razelektriti toksično ozračje v slovenskem političnem prostoru. Težko se znebim občutka, da trenutna opozicija ves čas deluje po načelu: »Kolikor slabše za vlado in državo, toliko bolje za nas!« Trenutni cilj koalicije KUL ni delo za skupno dobro, ampak kot kaže zgolj prevzem oblasti. Vsi vemo, da bo razpolovna doba morebitne levo-leve vlade tokrat še krajša. Ostre besede, uperjene proti predsedniku državnega zbora, ker je ostal na seji državnega zbora in tako zagotovil sklepčnost, so pokazale, da stare zamere nikakor niso pozabljene. In težko verjamemo, da bo v prihodnje kaj drugače, saj koalicija deluje bolj ali manj z znanimi akterji.
Kot je pretekli teden ugotovila delegacija Evropskega parlamenta, demokracija v Sloveniji ni ogrožena, prav tako ne javne institucije. Smo pa strahovito razdeljeni in sprti in nepripravljeni na sodelovanje. Vsi v politiki moramo stopiti korak nazaj in umiriti pregreto ozračje. V NSi se ves čas trudimo, da ohranjamo spoštljiv nivo komunikacije. Ne žalimo in ne napadamo političnih nasprotnikov, tudi če se z njimi ne strinjamo.
Kot je v svojem nagovoru ob dnevu suverenosti dejal predsednik NSi in minister Matej Tonin bi morali biti boj z epidemijo, gospodarsko okrevanje in zaključek predsedovanja svetu EU trije nacionalni projekti, kjer ne bi morala koalicija in opozicija sodelovati. Na ta način bi ljudem pokazali, da zmoremo javne koristi postaviti pred lastne politične kalkulacije. In kmalu bi lahko ponovno še bolj odpirali državo, politika pa bi brez ovir začela predvolilno tekmovanje – na predčasnih ali rednih volitvah.
Ta vlada ni brez napak, a ima številne uspehe: rekordno gospodarsko rast, zgodovinsko nizko brezposelnost, po vseh delih Slovenije gradimo nujno potrebno infrastrukturo (ceste, železnice, domove za ostarele) itd. In vse to v času epidemije koronavirusa, ki je bila prva prioriteta. Premikamo projekte, o katerih so nekateri zgolj pisali programe in delili predvolilne obljube. Žal pa vse te uspehe preglasijo žolčne debate in prepiri na socialnih omrežjih, ki v medijih eskalirajo v neslutene razsežnosti.
Kljub vsemu ostajam optimist. Verjamem, da na vsakem političnem polu obstajajo alternative, ki zmorejo zmerno, dialoško in v prihodnost usmerjeno politiko. Prihajajoče volitve bodo zato ključne, da se okrepi politična sredina, ki zmore povezovanje in v prvi plan postavlja skrb za skupno dobro.