Volilni sistem: Kakšna je vrednost vašega glasu?

DELITE TA
PRISPEVEK
19.01.2019, NSi

Vsak izmed nas je nosilec lastne suverenosti in nihče brez naše privolitve ne more odločati o našem življenju. Ker pa je vzpostavitev državne oblasti nujna za zagotovitev naše varnosti, naših temeljnih svoboščin, nedotakljivosti življenja, lastnine in gospodarjenja, moramo del te osebne suverenosti preko volitev prenesti na organe državne oblasti. Volilni glas ima veliko vrednost. Če bi se bolje zavedali, da v volilno skrinjico s svojo glasovnico vložimo tudi del svoje lastne osebne suverenosti, bi bila udeležba zagotovo višja. Naloga politike ob tem je, da vzpostavi volilni sistem, ki glas vsakega volivca enakovredno obravnava in čim bolj upošteva.

Ustavno sodišče je nedavno ugotovilo, da je slovenska volilna zakonodaja v nasprotju z ustavo, saj volilni okraji niso niti približno enako veliki. Politika ima sedaj dve možnosti. Volilne okraje lahko spremeni tako, da bodo enako veliki ali pa jih preprosto ukine in vzpostavi preferenčni glas. Nova Slovenija podpira uvedbo preferenčnega glasu.

Vsak volilni sistem ima svoje pluse in minuse. Ko stehtamo obe možnosti, ki jih imamo pred seboj, ugotovimo, da veliko več plusov tehtnico nagne v prid uvedbi preferenčnega glasu.

Najpomembnejši argument v prid uvedbi preferenčnega glasu je, da preferenčni glas volivcu daje večjo težo in več možnosti pri odločanju, kateri od kandidatov posamezne stranke bo na koncu postal poslanec. Danes je odgovor na to vprašanje v veliki meri dejansko odvisen od okraja, kamor stranka predlaga določenega kandidata. Podpora strankam v okrajih je namreč predvidljiva, saj poznamo rezultate vseh prejšnjih volitev. Pri tem imajo dejansko večjo moč politične stranke, saj so volivci ene stranke primorani voliti tistega kandidata, ki jim ga v okraj postavi stranka. Poslanci so predstavniki ljudstva, zato menim, da bi bilo bolj primerno, če bi s preferenčnim glasom volivci odločili, kateri od enajstih kandidatov stranke v volilni enoti jih bo zastopal v parlamentu.

Če bi se odločili preoblikovati okraje, bi to pomenilo mukotrpno in izjemno občutljivo premikanje meja volilnih okrajev. Od oblikovanja okrajev bo namreč odvisno, kateri poslanci bodo v prihodnosti izvoljeni. To odpira prostor za vpliv dodatnih partikularnih političnih interesov v proces oblikovanja nove volilne ureditve, kar pomeni, da bo o mandatih v veliki meri dejansko spet odločala politika. Če pa okraje ukinemo in uvedemo preferenčni glas, bodo o mandatih resnično na transparenten način odločili ljudje na volitvah.

Nasprotniki uvedbe preferenčnega glasu pogosto navajajo argument, da bi bili v tem primeru izvoljeni le poslanci iz večjih mestnih središč, ki imajo večje število volilnih upravičencev. Kandidati iz nekaterih podeželskih področij pa naj bi imeli težjo delo, zato bi ta področja ostala brez svojega poslanca. Ta pomislek razumem. Vendar naj povem, da tudi v sedanji ureditvi  približno 20 volilnih okrajev nima svojega poslanca, nekateri okraji pa imajo kar dva ali tri. To pomeni, da številni volivci “volijo v prazno”, saj ni izvoljen noben od kandidatov, ki so jih imeli na voljo. Poleg tega se na podeželju ljudje med seboj bolje poznajo kot v mestih, kar je lahko celo prednost v kampanji. Težko pristanem na predpostavko, da so kandidati iz podeželja manj sposobni in na ravni volilne enote ne morejo doseči take prepoznavnosti kot tisti iz mest.

Uvedba preferenčnega glasu bi po mojem mnenju lahko povečala tudi zdravo politično konkurenco, tekma bi bila širša, zato bi bile širše tudi predvolilne razprave in soočenje argumentov. Verjamem, da bi se to odražalo tudi v kakovosti volilne izbire in posledično v razvoju slovenske demokracije, česar si vsi tako zelo želimo.

Ne glede na to, katero od poti bomo izbrali, pa je nujno, da odločbo ustavnega sodišča uresničimo pred novimi parlamentarnimi volitvami, sicer bo nad vsakimi volitvami visela grožnja njihove neustavnosti ali nelegitimnosti. Žal je ignoriranje odločb ustavnega sodišča pri nas postalo že nekaj vsakdanjega. Spremembo odnosa do uresničevanja odločb ustavnega sodišča seveda od nas zahtevata tudi osnovna pravna in politična kultura. Pred slovensko politiko je nova priložnost, da spremeni odnos do ustavnega sodišča ter končno resnično pokaže, koliko spoštovanja premore tudi do Ustave Republike Slovenije.

Matej Hrast, strokovni sodelavec v poslanski skupini NSi