Komentar: Energetske nategavščine z ust premiera g. Šarca

16.12.2019 sem z radia slišal udarno novico »premiera« Šarca, da bodo ukinili delovanje termo elektrarne TEŠ 6 in dodatno zgradili novo nuklearko in da bomo do leta 2025 dosegli vsaj 25% delež proizvodnje električne »zelene« energije.

V nam ljubi Sloveniji z velikega odra prodajajo laži in polresnice za zlato. Ker sem že vstopil v 75 leto starosti – barva las se je že kar pobelila – bi rad malo komentiral »premierove« napovedi z mojega stališča – sem strojnik, energetik, diplomant fakultete za strojništvo v Ljubljani, vso delovno dobo sem bil zaposlen v Savi, zadnjih petnajst let deloven dobe sem vodil inženiring .. in sodeloval pri postaviti gumarske industrije v Sloveniji in tudi drugod.

TEŠ 6 – ki uporablja Velenjski lignit.

V času gradnje TEŠ 6 – z generatorjem električne energije N=600 MW – v omrežje lahko oddaja N=540 MW električne energije, saj je lastna rabe električne energije ca 60MW – in oddaja še ca 80MW toplotne energije za ogrevanje mesta, smo po ocenah podpornikov gradnje, ki je bila realno vsaj 20% preplačana, zagotovili energetsko neodvisnost za vsaj srednje obdobje – ca 25 let. Nato pa bi bilo potrebno zaradi povečane porabe  električne energije graditi dodaten blok enake moči. Da je lignita za minimalno 60 let so »strokovnjaki« v času gradnje in po zagonu lete, vehementno zagotavljali.

Da je delovanje varno in da ni okolje preobremenjeno z izpusti iz kotelnega sistema .. samo da je manjši problem, ker je TEŠ 6 pod nivojem Velenjskega jezera.. ki lahko poplavi Šoštanjsko kotlino. Ampak so predstavili rešitev: pepel ki ga izločijo iz dimnih plinov bloka TEŠ 6 pomešajo s sadro in izdelujejo bloke/gredi s katerimi  izdelujejo/utrjujevo vodno pregrado med Šoštanjem in Velenjski jezerom. Da je/bo pepela dovolj, iz lignita ki ga zmeljejo v prah in vpihujejo v kotel!. Nazivna poraba lignita je ca 430 ton/h, vendar pepela iz bloka TEŠ 6  – ca 16% teže lignita – ni dovolj za izgradnjo potrebne širine varnostne pregrade. Da je iz rudnika lignita napeljan transportni trak direktno v območje bloka TEŠ 6 je dobra/odlična tehnična rešitev, saj ni potrebe po velikih zalogovnikih, niti ni transporta s tovornjaki po cestnem omrežju…

Se pa pojavlja problem, ker z izkopavanjem lignita povečujejo globino in površino jezera in tako volumen vode narašča in posledično je potrebno graditi močnejši in širši jez med Velenjem in Šoštanjem…

So se kmalu začele pojavljati govorice, da pepela ni dovolj za izdelavo ustrezne pregrade. Tako je/bo potrebno dodajati še material iz drugih virov….in da ni dovolj lignita za predvideno delovanje bloka 6 do leta 2050. In so kmalu pricurljale prve »novice« o potrebnem uvozu premoga iz drugih dežel. Samo majhen problem bo prisoten – kalorična moč »uvoženega premoga« je lahko previsoka – lahko nastopi termična preobremenitev kotelnih površin … eksplozija kotla!! Da bi pa uvažali lignit z enako kalorično močjo kot je Velenjski lignit …garantiram, da ne bo ekonomike – bo električna energija iz tega bloka dražja vsaj 150%. In dodatna obremenitev cestnega omrežja iz luke Koper do Šoštanja, gradnja zalogovnikov…. Naj verjame ali razume kdor more!!

Blok 6 je v Šoštanju edini še v pogonu; da je blok 5 v »rezervi« je samo papirnata verzija, saj ni več kadra/ sodelavcev, ki bi blok znali »voziti« saj nima krmiljenja podprtega z računalniškim sistemom… Stare energetska bloke bloke pa so že tako odpisali in večinoma podrli.

In še ena raca: da lahko kurijo komunalne odpadke v bloku TEŠ 6. .. V kompletu bloka TEŠ 6 so mlini za mletje lignita v prah, ki so stalno v obratovanju in so potrebni stalnega remonta zaradi obrabe mlinskega sistema. Tako ekipa redno servisira mline in se vrti v krogu okoli kotla in s tem zagotavlja visoko razpoložljivost postrojenja. Kje pa naj bi dodajali komunalne odpadke …mleti jih ne morejo… »prijetna novica za okoljevarstvenike« ali nategavščina ljudstva…bodo predelali kotel ??

Nova nuklearka – dodaten blok na isti lokaciji ? Pri nas pa res lahko vsak vice poka!

Za hrambo izrabljenih gorivnih celic – ki so še visoko radioaktivne – je bil v sklopu NUK Krško izdelan poseben »skladiščni prostor«, ki je poplavljen s tako imenovano »težko« vodo, ki preprečuje sevanje v okolico. Izdelane so bile vertikalne celice v katere se odlaga izrabljene radioaktivne gorilne palice.

Nuklearka lahko proizvaja N = 600 MW električne energije – polovico za Slovenijo, polovico za Hrvaško. V primarnem projektu predvideno število celic s težko vodo je ostalo nespremenjeno … novo skladišče se ni gradilo. Pač pa so celice dodatno pregradili in tako zagotovili minimalno potrebno dodatno število celic za vse dosedanje izrabljene gorivne celice. Ampak počasi prostora zmanjkuje.. Potopljene izrabljene gorivne radioaktivne celice je potrebno varovati – skladiščiti v prostorih s težko vodo –  do konca razpolovne dobe urana.. še minimalno 150 let!!!

NUK Krško pa ima še preostalo tehnično razpoložljivo dobo le eno – dve desetletji. In potem? Čas razgradnje nuklearne elektrarn prav tako ni kratek minimalno 7-8 let! Kdo bo vzdrževal sistem težke vode… kdo bo kril stroške… Hrvaška se je temu »solidarno« odpovedala, nikjer po svetu nočejo sprejeti izrabljenih gorivnih celic…

V Nemčiji so v zadnjih desetih letih zaprli že skoraj vse nuklearne elektrarne. So pa uvedli obrate za termično obdelavo komunalnih odpadkov in tako skoraj nadomestili proizvodnjo električne energije iz nuklearnih postrojenj ob sočasnem pridobivanju toplotne energije za potrebe ogrevanja mestnih naselij… in postavljajo vetrne elektrarne – saj tam tudi navadni ptiči znajo letati….

Naš predsednik pa z veseljem napoveduje gradnjo druge nuklearne elektrarne!! Sankta simplicis!

25% električne energije iz zelenih virov!

Če pa pogledamo še malo po naši, meni ljubi domovini Sloveniji, razočaran ugotavljam strahotno slabe posledice zadnjega desetletnega gospodarskega sistema!

Vodni potencial za proizvodnje električne energije

Z uredbo iz leta 2015 so praktično prepovedali gradnjo malih hidroelektrarn (MHE)..Navedeni razlogi:

– natura 2000; zaščita naravnih virov !

– zahtevana velikost – vsaj 10 km² zaledne površine, ki napaja vodotok/pregradno zajetje za malo hidroelektrarno, 

– biološki minimum pretoka vode po strugi vodotoka mimo zajetja za MHE (ki je nekajkrat večji kot v sosednjih državah v EU..)

So pa v tem obdobju v naši neposredni bližini v Italiji in Avstriji zgradili več sto MHE,

v istem obdobju v Sloveniji zadoščajo prsti obeh rok, da prešteješ novo zgrajene MHE. In vendar MHE vode nič me onesnažujejo, vsa se vrne v vodotok – ali v sistem napajanja vodovodnih sistemov. Pregrade na MHE hkrati bistveno zmanjšujejo erozijo struge v hudourniških vodotokih. Prav tako je težko razumljiva odločitev, da se ne gradijo nove velike HE na velikih vodotokih… ker je možna/potrebna  zajezitev za povečanje akumulacije vode v vodotoku – delna poplavitev struge… Smo pa podpisali zavezo o velikem procentu zelene električne energije do leta 2025….

 Izraba lesne mase za potrebe pridobivanja/proizvodnje električne energije!

Žledolomi, podlubniki, veter… po znanih podatkih je v gozdnem področju padlo vsaj en mio m³ lesa, ki bi se lahko uporabil kot energent v primernih kotelnih postrojenjih, kjer se pridobi vodna visokotlačna para, ki poganja generatorje za proizvodnjo električne energije. Ocenjena količina lesa zadošča za proizvodnja nekaj sto MW električne energije… In električna in toplotna energija iz te lesne mase bi bila vsaj 35% cenejša od vseh dosedanjih načinov proizvodnje. Velikosti obratov/enot se lahko prilagodijo lokalnim potrebam…  Menda je ca 60% Slovenije pokrite z gozdovi…da lahko izvažamo les po nizki ceni in uvažamo ….!?

Gradnja obratov za termično predelavo komunalnih odpadkov,

V teh postrojenjih bi prav tako lahko uporabljali ustrezen delež lesne mase, ki sedaj trohni v gozdovih … v kolikor bi se na »državnem nivoju« odločili za uvedbo teh okolju prijaznih tehnologij. Vsa pridobljena električna in toplotna energija iz teh obratov za termično predelavo je vsaj 50% cenejša od dosedanjih virov. Naj ponovim: skupno ocenjeno moč pridobljene električne energije iz teh obratov za termično predelavo komunalnih obratov ocenjujem na ca 400MW.

To potrjuje količina komunalnih odpadkov, ki se zanesljivo same vnemajo na urejenih deponijah komunalnih odpadkov, v kolikor jih preje ne sortirajo v 1m³ paket in izvozijo v sosednjo deželo. Tam prevzemniku za vsako balo plačajo še 150€ in seveda krijejo stroške prevoza do tiste lokacije.

V obratih za termično predelavo, ki lahko predelajo več kot 2 t/h odpadkov, upoštevajo predpisane stroge okolje varnostne predpise. In so iz ministrstev stalno kontrolirane emisije in vsem je dostopen monitoring izpustov snovi iz obrata. Za informacijo – v sežigalnicah (enote pod 2t/h!) so dopustne koncentracije do 100x večje!

In še.. v obratih za termično obdelavo odpadkov se lahko – seveda z ustrezno konstrukcijo kotla – pokuri tudi blato iz čistilnih naprav.. ga ni potrebno izvažati in plačevati za prevzem energetskih paketov..  Ga je le potrebno dovolj osušiti in pripeljati v obrat za termično predelavo komunalnih odpadkov….

V teh obratih za termično predelavo komunalnih odpadkov (plastika, tekstil, karton, les…) se tako lahko proizvaja para za pogon električnih generatorjev, za eventualen tehnološki proces in toplotna energija za ogrevanje. In ker se zbrani odpadki iz gospodinjstev in določenih sistemov direktno vozijo v obrat za termično predelavo, ni dodatnih stroškov za deponije odpadkov, ni onesnaževanja tal, vode  in zraka…. Tudi zato je lahko končna cena energije vsaj 50% nižja od vseh ostalih virov!

Fotovoltaika – sončne elektrarne…

Gradnja fotovoltaičnih sistem že prestavlja pomemben vir »zelene« energije. Vendar hkrati poraja probleme na elektro energetskem omrežju, saj je proizvodnja le v času osončenja. Tako nastajajo »viški in primanjkljaji« električne energije, ki zahtevajo vgradnjo hranilnikov. Ti elementi so šele v razvoju in jih bo potrebno veliko postaviti. Prva takšna baterija postavljena na Jesenicah septembra 2019 je moči 12 MW. Tak sistem hranjenja električne energij (kot velik akumulator) zahteva dodaten informacijski sistem – povezavo posameznih izvorov električne energije in ustrezno finančno pokrivanje delovanja  sistema na lokalnem in širšem območju. Seveda mora biti odzivnost takšnega sistema skoraj trenutna – najkasneje v minuti.. Tudi tu smo s tem prvim korakom na dobri poti usklajevanja proizvodnje in porabe električne energije.

Je pa investicija bistveno cenejša kot »vlaganje v gradnjo druge NUK«. In omogoča varnejše in stabilnejše razpršeno delovanje množice manjših enot za proizvodnjo zelene električne energije v večji skupni moči, kot bi jo »omogočala« nova 300 MW NUK!

Zemeljski plin

Odličen energent vendar je uvožen iz Rusije – Gazprom. Velika je uporaba plina v mestnih – urbanih naseljih. V nekaterih občinah je celo predpisana prednostna uporaba plina za lokalne objekte, v kolikor je plinovodno omrežje v bližini. In sočasna prepoved uporabe in nakupa klasičnih kotlov kurjenih z drvmi – polena.. les lahko trohni v gozdovih, ali pa lahko kupiš polena pri velikih trgovcih, ki jih skladiščijo na prostem, da so ustrezno suha (beri mokra!)…

Saj ni možno, da bi ostali resni pri takšnih »vicih in nategavščinah« v demokraciji!

Janez Jereb, univ.dipl.inž.str.