Koalicija zavrnila predloge sklepov NSi o nujnih ukrepih za učinkovitejše varovanje južne meje s Hrvaško

DELI:
15.07.2019, NSi

Štiri ure je danes v državnem zboru potekala nujna seja odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je bila sklicana na zahtevo Nove Slovenije, a vlada vseeno ni uspela podati prepričljivih odgovorov, kako bo bolj uspešno nadzirala našo južno mejo.

Prvega julija so  na slovensko-italijanski meji začele delovati mešane policijske patrulje, ki naj bi zagotavljale večjo varnost državljanov. Dejstvo, da je ustanovitev teh patrulj predlagal slovenski zunanji minister Miro Cerar, pove samo eno: da Slovenija razmer na južni meji z Republiko Hrvaško ne obvladuje, da torej ni kos številnim nelegalnim prehodom državne meje.

Število nezakonitih prehodov meje močno naraslo

Če pogledamo nekaj dejstev, pridemo do naslednjih številk: samo v letošnjih petih mesecih je bilo takšnih prehodov meje več kot 4.313, lansko leto v enakem obdobju pa 2.590. Število predstavlja zgolj ilegalne migrante, ki so bili ob prečkanju meje prijeti, medtem ko velika večina uspešno prečka mejo in nadaljuje pot po našem ozemlju. Če pridejo do meje z Italijo, jih bodo mešane patrulje na slovensko – italijanski meji zaustavile. Naprej je razvoj dogodkov jasen – poti v Italijo ne bodo mogli nadaljevati, bodo pa ostali v Sloveniji. Kaj to pomeni, vemo. Ob dejstvu, da imamo zelo »radodarno« azilno zakonodajo, ki tem ljudem omogoča združitev s širšo družino (za družinske člane štejejo tudi tujci, ki po našem pojmovanju družine ne pomenijo družinskih članov), smo v Novi Sloveniji prepričani, da bi morali takoj zaostriti tudi azilno zakonodajo, torej Zakon o mednarodni zaščiti in Zakon o tujcih. Mnogi migranti pa našo radodarnost tudi izkoriščajo, saj takoj potem, ko napovejo, da bodo zaprosili za mednarodno zaščito (kar jim omogoča nastanitev v azilnih kapacitetah), pobegnejo in skušajo pot nadaljevati proti ciljnim državam.

»Mešane policijske patrulje so dejansko v interesu sosednje Italije in ne Slovenije. S tem se ponovno vzpostavlja naša zahodna državna meja, ki je dolga desetletja delila slovensko narodno ozemlje. To je bilo za tam živeče Slovence še posebej boleče, zato si ne želijo njene ponovne vzpostavitve potem, ko smo jo leta 2004 ob vstopu v EU odpravili. Italija je z mešanimi patruljami tako dobila dober povod, da našo zahodno mejo ponovno nadzira,« je poudaril Jernej Vrtovec.

Bojazen, da Italija ponovno vzpostavi nadzor meje, je zagotovo upravičena, saj je italijanski notranji minister Matteo Salvini že napovedal, da bo Italija, če skupne mešane policijske patrulje ne bodo uspešne, v celotni dolžini meje s Slovenijo postavila ograjo.

Aleksander Reberšek je v razpravi poudaril, da gre na slovensko-italijanski meji za migrante, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo in želijo v Italijo, slovenska policija oziroma zdaj mešane patrulje pa jim to preprečijo. »Je to res v interesu Slovenije? Ob dejstvu, da število nezakonitih prehodov meje narašča in v našo državo prihaja vedno več ilegalnih migrantov, bi moralo to za našo vlado pomeniti alarm,« je dejal Reberšek.

Vlada in koalicija brez pravih odgovorov

Po končani razpravi predlagani sklepi niso bili sprejeti, pa čeprav pomenijo rešitve ravno na področju, kjer tudi koalicija skupaj z vlado ugotavlja enako: da obstaja velika nevarnost, da bo sosednja Italija na naši zahodni meji postavila ograjo in da prihaja do številnih zlorab našega azilnega sistema, zaradi česar bi morali azilno zakonodajo zaostriti. Pomagale niso niti izjave in argumenti županov slovenskih občin ob italijanski meji, ki so prosili za razumevanje njihovega položaja in za ukrepanje slovenske politike.

Tudi na vprašanje Jerneja Vrtovca ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju, kako bo na bližnjem srečanju italijanskega notranjega ministra Salvinija prepričal, da ograja na meji ni potrebna,  poslanci niso dobili odgovora. Vlada še vedno zatrjuje, da migracije na južni meji obvladuje, da ima za to zadostno število kadrov. Skratka, problemov ne vidi oziroma ne želi videti.