KDAJ BOMO RAZUMELI, DA SMO ODGOVORNI ZA OTROKE IN STAREJŠE TER TUDI ZA ŽIVALI?

Privezovanje psov bo torej prepovedano, ena izmed izjem je privezovanje psov na kmetijah, kjer psi opravljajo nalogo varovanja premoženja. Stroške za zapuščene živali pa bo prvih 30. dni namestitve v zavetišču krila lokalna skupnost, po 30. dnevu pa stroške krije imetnik zavetišča. Če živali ne bo mogoče oddati, bo od 120. dneva naprej stroške krila Republika Slovenija.

Poslanka NSi Iva Dimic se je v začetku svoje razprave spraševala kam gremo kot ljudje in kot družba: »Sprašujem se, kdaj smo izgubili skrb in solidarnost do starostnikov, otrok in tudi do živali. Menim, da smo na zemlji tudi zato, da poskrbimo za živali. Če nebi človek izgubil te moralne dolžnosti, nebi bilo potrebno pisati takih zakonov o tem, kako moramo biti odgovorni do živali in do ljudi.« V državnem zboru razpravljamo o odnosu do različnih ranljivih skupin in vsako malenkost moramo zapisati v zakon: »Ob vseh zapisanih besedah in zakonih še vedno prihaja do zlorab, kar me zelo žalosti. Kdaj bomo spet odkrili svojo solidarnost in razumeli, da smo odgovorni za to kar imamo – za otroka, za starejšega, za žival.«

Kljub temu, da je v zakonu o zaščiti živali veliko dobrih rešitev ugotavlja, da so le te vezane na dobrobit živali predvsem na podeželju: »Nikjer ni vključena dobrobit živali v mestnih stanovanjih, kjer lahko na 60 kvadratnih metrih biva štiričlanska družina z velikim psom ali celo dvema, ki je po 8 ur zaprt v majhnem prostoru. Ali ima tak pes enako kakovost življenja, kot tisti na podeželju? Ali je dovoljeno imeti v stanovanju več velikih psov? Tudi takšna vprašanja si moramo postavljati.«

Zaključila je z besedami: »Pri nas na podeželju psi niso privezani. Za mano gre v hišo, v kuhinjo in včasih z mamo na njivo. Pes je tako svoboden in opravlja svojo nalogo na kmetiji, ki je varovanje posestva. Zakon prinaša boljše pogoje za živali, čas pa bo pokazal rezultate in zanimivo bo narediti analizo čez leto ali dve.«