KAKŠNO GROŽNJO SLOVENSKIM FINANCAM PRINAŠAJO POSLEDICE HUDE NAPAKE VLADE ALENKE BRATUŠEK?

Več kot očitno je, da je vlada kljub zahtevnim okoliščinam s svojimi ukrepi uspela Slovenijo v kratkem času usmeriti na pot zanesljivega okrevanja ter tudi uspešnega razvoja.

Evropska komisija je julija Sloveniji za letos napovedala 5,7-odstotno gospodarsko rast, kar je skoraj 20 odstotkov višje od povprečne napovedi za EU. UMAR je oceno gospodarske rasti za letos povišal celo na 6,1 %. Slovenija je po kriteriju brezposelnosti med najboljšimi državami v EU. Po skoraj dveh letih imamo spet manj kot 70 tisoč brezposelnih. Prihodki v državni proračun so bili brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov v prvi polovici letošnjega leta medletno višji za kar 13,6 %.

Velja spomniti, da koalicija s sprejemom posebnega zakona za izvajanje najpomembnejših investicij v slovenskem zdravstvu v naslednjih desetih letih namenja več kot dve milijardi evrov. Vlada po dolgem času zagotavlja tudi sredstva za resne investicije v šole in vrtce. Za vlaganje v vzgojno-izobraževalne zavode bo v proračunskem obdobju 2021-2024 namenjenih skupno 115,5 milijona evrov.

Neprijetna novica iz Strasbourga

Zadovoljstvo, ki ga za stanje našega gospodarstva in naše države dajejo kazalniki, je pred dnevi prekinila novica iz Strasbourga. Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da je nekdanja vladna koalicija pod vodstvom Alenke Bratušek kršila pravice razlaščenim vlagateljem v podrejene obveznice in delnice saniranih bank v letih 2013 in 2014. Ukrepi so razlastili več kot sto tisoč lastnikov podrejenih obveznic oziroma delnic v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Zgodba bančne sanacije torej še ni zaključena. Zgovorno dejstvo pa je, da je Alenka Bratušek kot avtorica te sanacije tako odločitev sodišča pričakovala.

Nad davkoplačevalci torej visi Damoklejev meč, težak 960 milijonov evrov. Če temu prištejemo še vse zamudne obresti, bi končni znesek lahko narastel približno na višino cene, ki smo jo davkoplačevalci morali plačati za projekt TEŠ6.

Ravnanja vlade Alenke Bratušek ter drugih levih vlad torej predstavljajo resno grožnjo za stanje slovenskih javnih financ v prihodnosti. S tem pa bi lahko bil ogrožen tudi manevrski prostor države pri namenjanju sredstev za različne namene. Tudi za upokojence. Če bi teh 960 milijonov evrov namenili za pokojnine, bi lahko npr. povprečno pokojnino za eno leto povečali s 720 evrov na 858 evrov. Plačilo milijardne odškodnine bi lahko denimo namenili tudi za to, da bi izdatneje povečali plače zdravnikov in medicinskih sester, ki pregorevajo in zapuščajo našo državo.

Zaradi omenjenih groženj stanju slovenskih javnih financ bo vodja poslanske skupine NSi predsednika vlade vprašal, kako ocenjuje vpliv grožnje izplačila tako visokih odškodnin iz državnega proračuna na možnosti Slovenije pri prihodnjem načrtovanju in oblikovanju rešitev pri poslovnem okolju, pokojninah, zdravstvu …