KAKO LAHKO TRAJA SKORAJ DVA MESECA, DA SE RAZJASNI, ALI VRHOVNI SODNIK IZPOLNJUJE POGOJE ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE

Nizka raven zaupanja javnosti v slovensko pravosodje je težava, s katero se soočamo že dolgo. Glede na raziskavo Evropske komisije »EU Justice Scoreboard« se stanje v zadnjem obdobju sicer nekoliko izboljšuje. Ocenjeno zaupanje javnosti v neodvisnost sodstva, je namreč v letu 2021 na višji ravni kot v zadnjih petih letih.

Zaupanja državljanov ni lahko pridobiti, niti ohraniti. Vsak dvom v transparentnost izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije sodnikov, predvsem tistih na najvišjih ravneh, lahko v javnosti povzroči upad zaupanja javnosti v strokovnost in neodvisnost celotne sodne veje oblasti. Zato je ključno, da se vsak dvom glede ustreznosti pogojev za opravljanje funkcije sodnika v javnosti čimprej razčisti. Posebej je to pomembno, če gre za tako izpostavljeno osebo, kot je vrhovni sodnik, ki je v preteklosti opravljal celo vlogo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Kmalu po pojavu dvomov o izpolnjevanju pogojev Branka Masleše za opravljanje funkcije vrhovnega sodnika se je na navedbe v javnosti odzvalo Vrhovno sodišče z zapisom:

»Vprašanje obstoja diplom sodnikov je, upoštevajoč zakonsko predpisan postopek izvolitve, v katerem se presoja izpolnjevanje pogojev za zasedbo sodniškega mesta, odveč. Vrhovni sodnik bo glede zapisanih neresnic vložil tožbo. Znesek odškodnine bo nakazal v dobrodelne namene.«

Vrhovno sodišče s takim odzivom ni pripomoglo k pomiritvi javnosti. Lahko bi ocenili, da je ta odziv povzročil celo nasproten učinek. Vrhovno sodišče bi moralo biti pri komuniciranju tako občutljive vsebine veliko bolj previdno. To je nenazadnje ugotovil tudi Sodni svet v svojem sklepu z dne 16. 12. 2021, v katerem je zapisal: »Način komunikacije sodne uprave Vrhovnega sodišča RS v objavi na Twitter računu z dne 6. 12. 2021 Sodni svet ocenjuje kot neustrezen in neprimeren.« Sodni svet pa se v tem sklepu še ni opredelil glede svoje pristojnosti pri presoji izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije že imenovanega sodnika.

Predsednik Vrhovnega sodišča je 20. 12. 2021 pojasnil, da so podatki o stopnji izobrazbe ter drugi podatki o strokovni usposobljenosti zaupne narave in zato diplome in potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu v primeru vrhovnega sodnika Branka Masleše niso posredovali javnosti, dokler sodnik za to ni dal soglasja. Tukaj se postavlja vprašanje, ali ta navedba drži. Če je temu tako, se lahko vprašamo, ali je taka ureditev ustrezna ter ali bi veljalo razmisliti o njeni spremembi.

Sodni svet je šele 24. 1. 2022 sprejel stališče, da za presojo veljavnosti listin v primeru, ko je izbirni postopek že pravnomočno zaključen, ni pristojen, ter da kljub temu od sodnika Masleše pričakujejo, da celovito pojasni nejasnosti, saj prihaja zaradi nadaljevanja nejasnosti v tej zvezi do krnitve ugleda sodnika in sodstva v javnosti. Stališče Sodnega sveta je potrdilo, da so v slovenski javnosti obstajale nejasnosti s tako težo, da so povzročale krnitev ugleda sodnika in sodstva v javnosti. Povprečen državljan težko razume, kako lahko traja skoraj dva meseca, da se razjasni tako enostavno in pomembno vprašanje, ali vrhovni sodnik in nekdanji predsednik vrhovnega sodišča sploh izpolnjuje osnovne pogoje za opravljanje funkcije. Ker tako stanje nedvomno povzroča zniževanje ravni zaupanja državljank in državljanov v celotno pravosodje, obžalujem, da se je vrhovni sodnik Branko Masleša šele pred dnevi po tako dolgem času odzval ter pokazal potrdilo o diplomiranju.

Zastavlja se vprašanje, zakaj je v tem primeru dvom glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije sodnika v javnosti obstajal tako dolgo. Tako dolgo obdobje negotovosti pri razmeroma enostavnem problemu, ki bi ga bilo mogoče razrešiti veliko hitreje, odpira tudi pomembno vprašanje o ustreznosti sistemske ureditve za postopanje pri razreševanju tovrstnih zadev. Očitno ni mogoče računati zgolj na pripravljenost sodnika ali drugega funkcionarja, da bo vprašanja razčistil sam, kolikor hitro je to le mogoče. Postavlja se vprašanje, ali so postopki, pristojnosti ter dolžnosti organov ustrezno urejene ter ali je mogoče pripraviti in sprejeti zakonske ali druge spremembe, ki bi to ureditev izboljšale. Ali so vloga ter pristojnosti personalnih svetov pri sodiščih ustrezne? Ta vprašanja so vsekakor izziv za vse udeležene, nenazadnje pa tudi za Ministrstvo za pravosodje.