KAJ SLOVENSKEMU BOLNIKU SPOROČA NEENOTNA KOALICIJA?

DELI:
13.07.2022, NSi

»Koalicija ni enotna in tu je problem. In to že pri prvem zakonu. Res je, da je kakšna koalicija tudi že razpadla pri kakšni spremembi s področja zdravstva. Ravno zato že 20 let ne uspemo prenoviti slovenskega zdravstvenega sistema,« je Jožef Horvat opozoril ob začetku razprave o vladnem predlogu Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema.

»Minister ima probleme znotraj koalicije, ampak lahko mu povem – ima srečo, da ima konstruktivno opozicijo. Zato bom v zakonu najprej poiskal pozitivne stvari. V koalicijsko pogodbo ste kot prvi cilj zapisali vzpostavitev ažurnih evidenc čakalnih dob. To se mi zdi smiselno, ker drugače sploh ne bomo mogli meriti učinkovitosti tega zakona in bo stvar politične interpretacije, kako uspešen je zakon,« je nadaljeval poslanec Horvat.

Spomnil pa je na ključni ukrep, ki ga zagovarja NSi: »Če ima zakonodajalec iskren namen po skrajšanju čakalnih vrst, je treba v izvajanje zdravstvenih storitev takoj, brez odlašanja vključiti vse razpoložljive kapacitete, vse izvajalce, ki jih premore ta država. To je treba narediti brez diskriminacije in privilegiranja katerega koli izvajalca. Le tako bodo pacienti dobili dodatne storitve.«

Ravno zato je poslanska skupina NSi k predlogu zakona vložila amandmaje, da bi se v skrajševanje čakalnih vrst vključili prav vsi zdravstveni izvajalci, ne glede na to, ali so zaposleni v javni bolnišnici, pri koncesionarju ali v zasebni ambulanti.

»Pozitivno je, da nadaljujete z našim pristopom k skrajševanju čakalnih vrst – vendar žal po kaskadnem sistemu in z omejitvijo, da zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne smejo biti vključeni v skrajševanje čakalnih vrst pri koncesionarjih. Tisti, ki dopoldne v državni bolnišnici izpolni normo – ali lahko ima toliko svobode, da popoldne, če je tega sposoben, opravi še dva pregleda, tri posege? Zakaj bi mu omejevali to svobodo? Za bolnika gre,« je poudaril Horvat.

Osvetlil je tudi določbe, pri katerih se jasno vidi vpliv stranke Levica na obravnavani predlog: »Zanimiva je »varovalka«, da se financiranje ustavi, če v letu 2022 poraba sredstev za skrajševanje čakalnih vrst doseže 100 milijonov evrov. Kot da pravzaprav ni namen, da se čakalne vrste dejansko skrajšajo. Ali pa »varovalka«, da se ukrep prekine, če bi se slučajno izkazalo, da koncesionarji hitreje skrajšujejo čakalne vrste kot pa javni zavodi. Vidijo se prstni odtisi Levice, ki ji očitno ni prva prioriteta to, da se čakalne vrste skrajšajo in da ljudje čim prej pridejo do zdravstvene storitve, ki jo potrebujejo. Ne, očitno je važno samo to, da storitev opravi pravi izvajalec.«

»Za Božjo voljo, ko smo bolni, kaj je naša največja želja? Da čim prej ozdravimo, da zdravstveno storitev opravimo čim prej in da jo opravi tisti, ki mu vsak mesec dajemo denar. Ali ni to cilj?« je izpostavil Jožef Horvat.

Spomnil je tudi na besede dr. Erika Breclja, zunanjega sodelavca ministra za zdravje: »Povsem razumem enega najožjih ministrovih sodelavcev, ki je včeraj v javnem nastopu povedal: Ko vidiš bolnika, ki je na gastroskopijo čakal pol leta, da so mu odkrili raka želodca, ki bi ga pred pol leta lahko pozdravil. Pol leta zamude pomeni 100 % smrt. Težko je to gledati in žalostno je. Vabim Levico, naj pride v mojo ambulanto gledat vsakodnevne katastrofe, s katerimi se srečujemo zdravniki. Potem pa naj se igrajo z zdravjem bolnikom, čakalnimi vrstami in populizmom.«

Razpravo je Jožef Horvat zaključil z ugotovitvijo, da »obstoječi zdravstveni sistem ne odgovarja več potrebam sodobne družbe, tako na organizacijski ravni kot tudi glede načina financiranja, zato ga je treba posodobiti. Vesel sem, da je minister napovedal modernizacijo.« Dodal je, da bo NSi tudi na področju zdravstva delovala kot tvorna opozicija: »Verjamem, da lahko skupaj za našo državo naredimo veliko.«

Na izrednem zasedanju so poslanci opravili širšo razpravo o predlogu zakona. Poslanec Jožef Horvat je v stališču poslanske skupine NSi dodal, da je zakon v svoji osnovi dober, a je do izboljšanja stanja v slovenskem zdravstvu potrebno več rešitev kot jih predvideva predlog zakona. “Za učinkovito modernizacijo slovenskega zdravstva bo potrebno veliko več kot le dober namen in pozitivne misli.
Pričujoči interventni zakon se velikih problemov v zdravstvu loteva z majhnimi obliži. Namen zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema je zagotovo dober, žal pa zdravniki in medicinske sestre zgolj z dobrimi nameni ne morejo zdraviti bolnikov,” je zaključil Horvat.

PREBERITE ŠE

PREDLAGAJTE DONIRAJTE VČLANITE SE