JOŽEF HORVAT: VLADA NIŽA PLAČE S TEM, DA ZVIŠUJE DAVKE

V celoti objavljamo stališče poslanca NSi Jožefa Horvata na izredni seji državnega zbora, kjer poslanci razpravljajo o predlogu priporočila v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje.

Tema, ki je pred nami je gotovo tema, ki zadeva vse nas, vseh nas, nekaj več kot dva milijona državljank in državljanov in če si malo sposodim enega od najnovejših šarcizmov, takole se glasi: »Nimam srca pogledati ljudem v oči in reči, da sem zapravil dve milijardi.« Jaz pa pravim, nimam srca, da pri rekordno visoki ceni kruha pogledam v oči državljank in državljanov, ki ima recimo 600 evrov mesečnih prihodkov, ampak zdaj k stvari. Ta priporočila, ki so jih pripravili kolegice in kolegi iz SDS za omilitev posledic inflacije in energetske draginje so logična, so zdravo razumska, so smiselna in zato smo jih mi tudi na odboru podprli. Obžalujem, da danes tukaj ni glasovanja. Ampak kakorkoli že, kolegice in kolegi, mi ocenjujemo v Novi Sloveniji, da je še čas, da se nekako poenotimo, da poslušamo, poslušamo in slišimo eden drugega in za naše ljudi, za naše gospodarstvo najdemo kar najboljše rešitve pri spopadanju s posledicami inflacije, draginje na splošno, energetske krize in tako naprej. Še je čas, ni zamujeno. Hvala bogu imamo naše gospodarstvo v izjemno dobri kondiciji, v izjemno dobri. Danes so že bili predstavljeni podatki o gospodarski rasti, seveda si želimo, da bi ti trendi veljali tudi v prihodnje, tudi v naslednjem letu, čeprav vsi vemo, da smo v globalnem svetu, da smo odprto gospodarstvo in da na naše gospodarstvo, na naše življenje vplivajo tudi razmere v Evropi in v svetu. O dobri gospodarski aktivnosti govori nenazadnje tudi rebalans, kjer se vidi in to je gotovo eno zadovoljstvo, da imamo na strani prilivov kar milijardo in 70 milijonov več denarja na prihodkovni strani, kot smo načrtovali. Drugo je zdaj vprašanje in ne bom šel v detajle, zakaj se pa poraba dviguje za 600 milijonov, kar je gotovo tudi eden od osnovnih razlogov, da je Fiskalni svet ta rebalans raztrgal, se pa seveda na drugi strani tudi moram strinjati z ministrom za finance, ki pravi, da gre za tehnični rebalans. No in še, želim si, da bi tako kot je imela naša vlada v načrtu, zmanjševali po našem načrtu tudi dolg sektorja države. Konec lanskega leta smo pristali na 74,7 % BDP, govorim o dolgu sektorja države. In zmanjševanje bi morali, bi morala biti naša skupna skrb.

Zdaj, kar pa je ena takšna ugotovitev, ko gre za inflacijo, ko gre za draginjo je pa naslednje in na to bomo opozarjali tudi že, kar napovedujem v razpravah o proračunu Republike Slovenije za leto 2023. Ugotovitev je naslednja, glede na napovedi Vlade, ugotavljamo, da Vlada niža plače s tem, da zvišuje davke, Vlada niža plače s tem, da zvišuje davke. Tukaj smo najbrž, jaz pač te matematike ne razumem in najbrž smo tukaj edini v Evropski uniji, ki tako počnemo, ki se na ta način spopadamo oziroma spopadate z draginjo, morda smo edini v svetu. Zdaj, kar zadeva samo inflacijo, ti podatki so bili že predstavljeni, pa dovolite še enkrat, uporabljam vir OECD, v mesecu maju je bila inflacija v Sloveniji na 8,1 %, to je praktično identični odstotek, kot ga je takrat imela evro regija, torej 19 držav, ki imamo skupno evropsko valuto. Zaskrbljujoče in zelo zaskrbljujoče pa je, da tako po viru OECD, da pa avgusta v Sloveniji beležimo že 11 odstotno inflacijo, tukaj pa smo prehiteli države članice OECD in tudi krepko prehiteli države evro območja. To je zaskrbljujoč. In glede na to, da ko govorimo o konkurenčnosti, konkurenčnosti gospodarstva, je dejstvo, da so gospodarske družbe tiste, ki so najprej poklicane in ki si prizadevajo k čim boljši konkurenčnosti na globalnem trgu, ampak na drugi strani morajo in to delajo pametne države, države poskrbeti za čim bolj konkurenčno in atraktivno poslovno okolje in tukaj normalno, če smo v družini evropskih narodov, se spogledujemo, kaj počenjajo druge države.

Recimo najprej naši sosedje. Avstrijski kancler Nehammer je povedal približno takole: »Ljudem moramo vrniti denar, ki jim ga je vzela inflacija.«, in dosegel, da bo avstrijska vlada in avstrijski parlament približno 6 milijard evrov letos in naslednje leto zagotovil za pomoč državljanom in gospodarstvu. 6 milijard. Samo iz te percepcije, ljudem moramo vrniti denar, ki jim ga je vzela inflacija. No, zdaj, če govorim, če sem pri Avstriji kot naši sosednji državi, s katero se radi primerjamo, v kateri veliko naših ljudi, posebej iz Pomurja, služi svoj kruh, lahko ugotovimo tudi naslednje, če smo že seveda tudi pri davčni politiki, jo napoveduje naša Vlada. Avstrijska gre seveda povsem v nasprotno smer. Povsem v nasprotno smer. Avstrijska vlada bo v letih od 2023 do 2026 sprejela davčno zakonodajo, ki bo v tem časovnem obdobju državljanom pustila okrog 20 milijard evrov. 20 milijard evrov. Govorim o davčnih olajšavah v višini 20 milijard evrov v letih od vključno 2023 do vključno 2026. Če bi to preračunali na število prebivalstev v Sloveniji, bi potem naša davčna zakonodaja morala prinesti dobre 4 milijarde evrov olajšav. Ampak mi gremo povsem v napačno smer. Napovedi kot jih beremo v medijih so takšne, kot sem že povedal in torej naša Vlada niža plače, jemlje plače, niža plače, niža plače, s tem, da zvišuje davke.

Morda se bom v razpravi več dotaknil glede produktivnosti. In še, če gledam prihodnost, prihodnost, potem vidim tudi naslednje: ne glede na to, da smo druga najbolj egalitarna družba v svetu, torej vsi enaki, vsi enaki, se napovedana davčna zakonodaja, dejansko napovedana davčna zakonodaja deluje oziroma bo delovala, če bo sprejeta, še bolj v tej smeri, vsi enaki. Nimam nobenih težav, če bi tukaj dodal vsi enaki, vsi bogati. Ne pristajam pa na to: vsi enaki, vsi revni. Ker vidimo, da se dejansko obremenjuje, duši, finančno duši tiste, ki so podjetni, ki so pridni, ki so se šolali doma zunaj, znanje prenesli sem in zdaj razmišljajo o tem, da bodo pri takšni politiki spakirali kovčke in odšli.

Nova Slovenija je podprla vse zakone, vse predloge zakonov, ki jih je pripravila Vlada in so šli v smeri pomoči ljudem in gospodarstvu. Seveda smo stalno tudi opozorili, da je ta pomoč bodisi prepočasna, predvsem pa preskromna, neučinkovita.

Zadovoljni smo, da smo pri Zakonu o pomoči gospodarstvu, ki smo ga sprejeli pred nekaj tedni, vložili amandma in v razpravi spodbudili, da so se v to pomoč vključili tudi kmetje. Seveda je Vlada oziroma vladna koalicija gladko zavrnila naše amandmaje, šli pa so toliko naproti kmetom, da vsaj en segment kmetom neko pomoč le dobi. Naš amandma je seveda tukaj dajal možnost državne pomoči vsem kmetom, vlada očitno tiste najmanjše ignorira.

Takrat smo predlagali tudi, da se gospodarskim subjektom povrnejo upravičeni stroški do višine 70 %. Tudi ta amandma Nove Slovenije je Vlada zavrnila in ostalo je pri 30 % povračila upravičenih stroškov. Ta novi paket pomoči zdaj gre v smeri rešitev, kot jih je predlagala Nova Slovenija in to je dobro in to bomo podprli. In dodatno spodbujali koalicijske poslanke in poslance, da vendarle tukaj moramo biti bolj odločni in bolj korajžni. Nima smisla, da vsake tri, štiri tedne spreminjamo zakon. Moramo videti naprej, moramo videti kako se obnašajo druge države v Evropski uniji, saj smo vendarle del nekega skupnega evropskega trga.

Kolegice in kolegi. Kot že rečeno, mi obžalujemo, da ta priporočila niso bila sprejeta. Morda bi jih lahko koalicija tudi amandmirala. Verjamem, da bi našli nek skupni jezik. To bi namreč bil en zelo dober signal tudi našim državljankam in državljanom, gospodarskim subjektom, ko bi ugotovili, lahko bi ugotovili, da pa vendarle se politika, ko gre za pomoč, nič drugega, pomoč za blažitev posledic draginje, inflacije, energetske krize, da je pa tukaj politika enotna. Žal obžalujemo, morda bo ta čas še prišel.