JOŽEF HORVAT V POZIVU VLADI: MED PODJETNIKI VRE, GOSPODARSTVO IN LJUDJE OD OBLJUB NE MOREJO ŽIVETI
»V poslanski skupini NSi ugotavljamo, da gospodarstvo ni prva prioriteta slovenske vlade. Naj spomnim, da je bilo proračunskih prihodkov v državnem proračunu za eno milijardo in 70 milijonov več, kot smo mi načrtovali novembra lansko leto. Ko se sprašujemo, kdo je zaslužen za te dodatne proračunske prihodke, je odgovor kristalno jasen. V prvi vrsti delovni ljudje, slovensko gospodarstvo in visoka zaposlenost,« je bil uvodoma jasen poslanec Jožef Horvat na današnji novinarski konferenci.
Poudaril je, da je vladni predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki je še v parlamentarnem postopku, veliko razočaranje. »Zakon je prazna lupina – spodbuden je zgolj naslov, resnih vsebinskih, strateških in celovitih ukrepov, ki bi prinesli stabilno preskrbo z električno energijo in plinom, pa ni. Ni ukrepov, ki bi zagotavljali vsaj približno predviden okvir za poslovanje slovenskih podjetij,« je opozoril Horvat.
Medeni meseci vlade se končujejo, pred nami je zahtevno obdobje
Poslanec je prepričan, da so v konkurenčnem gospodarskem okolju in dragih energentih ukrepi nacionalnih vlad in seveda tudi EU ključni. »Na te ukrepe čakamo že pol leta – nanje čakajo v gospodarstvu, nanje čakajo državljani, javni zavodi, občine … Medeni meseci vlade se končujejo, pred nami je zahtevno obdobje, vlada pa na zahtevne izzive ne ponuja nikakršnih odgovorov, zgolj ceneni piar. Zato sporočamo: »Spoštovana vlada! Časa je zmanjkalo, od obljub se ne da živeti, življenje navadnih ljudi in poslovanje gospodarstva pa bo zaradi vašega prepočasnega odziva vsak dan težje,« je dejal Horvat.
Reprezentativne gospodarske organizacije izražajo veliko zaskrbljenost in nezadovoljstvo nad zakonskim paketom pomoči za gospodarstvo. Razumemo sicer diplomatski odnos predstavnikov reprezentativnih organizacij slovenskega gospodarstva, ki želi z vlado ohranjati zgleden odnos.
Kot poslanec in PS NSi smo v konstantnem stiku z gospodarstvom na terenu. Ugotavljamo, da na terenu med podjetniki vre. Naša splošna kritika pristopa je: vlada uvaja subvencije za vsa podjetja. Te subvencije so zaradi birokratskih in administrativnih zahtev izjemno težko dostopne, prav tako bodo prvi znesek povračil podjetja dobila šele konec marca 2023. Prav tako je zaradi pogojev v predlogu vlade pričakovati, da pomoči za energetsko intenzivna podjetja v Sloveniji ne bo deležen skoraj nihče.
Zaradi vseh zgoraj naštetih razlogov v NSi predlagamo regulacijo cene za enostavno pomoč malim in srednjim podjetjem v višini 200 evrov za MWh. Pri instrumentu posebne pomoči je subvencija je omejena le na 70 odstotkov porabe v letu 2021. »Kdor uveljavlja subvencijo za januar 2023 jo lahko uveljavlja le v višini 70 odstotkov glede na leto 2021, ki je bilo koronsko leto. Zato pri tem v NSi predlagamo, da bi bilo potrebno določiti daljše referenčno obdobje,« je pojasnil Horvat.
Kritičen je bil tudi pri vladnem ukrepu čakanja na delo, kjer je predvideno, da podjetje polovico zneska, ki ga dobi, v 30 mesecih preusmeriti v zeleni prehod. »To je norost. Podjetja bodo delavce preprosto odpuščala,« je dejal poslanec NSi in dodal, da je ukrep skrajšanega delovnika na tedenski ravni, torej od 5 do 20 ur na teden, prav tako nesmiseln, saj bi moral biti določen na mesečni ravni. »Privarčuješ lahko le, če lahko ustaviš proizvodnjo za 14 dni, ne pa za 4 ure na dan ali en dan v tednu,« je pojasnil Horvat in dodal, da je področje plina pri vladi ostalo popolnoma neregulirano in v delu spregledano področje.
V NSi ocenjujemo tudi, da bi morala država distributerjem energije, elektrike in plina kriti razliko med regulirano ceno in ceno, po kateri so dobavitelji energijo kupili in sicer s priznavanjem operativnih stroškov v višini deset procentov.