JOŽEF HORVAT V INTERVJUJU ZA DELO: ZA NAS STA KLJUČNA VSEBINA IN OPRAVLJENO DELO, NE PA PREŠTEVANJE FUNKCIJ

DELITE TA
PRISPEVEK
24.07.2020, NSi

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je v intervjuju za časopis Delo podrobno odgovarjal na vprašanja o vpogledih v njegovo osebno mapo in o tem kakšne zakonske predloge bo NSi v jeseni vložila v parlamentarno proceduro. Napovedal je vročo jesen ter ocenil odnose znotraj vladne koalicije.

 

NSi se je na zadnjem kongresu uvrstila na sredino. Bi rekli, da ste še tam?

Krščanska demokracija po svoji definiciji, temeljnih političnih usmeritvah, spada na sredino. Tudi naše prijateljske stranke po Evropi, na primer nemški krščanski demokrati (CDU) so od vsega  začetka »die Mitte«, torej sredina.

Od ostalih strank, ki se uvrščajo na sredino, smo v zadnjem obdobju slišali obsodbe ob depeši o medijih, eseju Vojna z mediji, tvit o genocidu v Srebrenici … So se vam zdele to sredinske poteze torej, da odziva ni bilo.

Imamo svoje mnenje, a da bi se morali odzvati na ta ali oni tvit, se nam velikokrat ne zdi potrebno. Generalno gledano, pa bi bilo velikokrat dobro in bi mirneje živeli, če kakšnega od tvitov od naših koalicijskih partnerjev ne bi bilo. Na sredini je sicer več strank – na primer Stranka modernega centra  –, ampak politični spekter je večplasten, tudi sredina je večplastna in naša je krščansko demokratska.

Se je pa vaši nekdanji predsednici in evropski poslanki Ljudmili Novak zdelo potrebno odzvati in obsoditi te tvite.

Ona je svobodna državljanka in političarka in ima svobodno voljo pri tem, na kaj se bo odzvala. Na kraj pameti nam ne pride, da bi jo za to kakorkoli sankcionirali ali ji prepovedovali odzive. Ko gre za zelo pomembna politična vprašanja – ali so ta prej omenjena zelo pomembna, ne bom ocenjeval –, se odziv poleg aktualnega predsednika seveda išče tudi pri prejšnjih.. Dobro je, da se vidi različnost in notranja demokracija v stranki. In prav na našo notranjo demokracijo smo zelo ponosni.

Se vam torej zdi, da njena stališča odstopajo od siceršnjih strankinih?

Ne bi rekel. Stranka se na primer ni opredelila glede Janševega tvita o genocidu v Srebrenici. Nismo imeli debate na to temo.

Bi pa želel pri tem še nekaj dodati Prav je, da imamo že nekaj let komemorativno slovesnost v državnem zboru, vsaj z govorom predsednika državnega zbora, in se poklonimo žrtvam  krutega genocida v Srebrenici. Bi si pa želel, da bi umrl v demokraciji, kjer bomo imeli v državnem zboru tudi komemorativno slovesnost zaradi Hude jame, Kočevskega roga … Torej povojnih pobojev.

O vzpostavitvi demokracije v državi ste govorili tudi, ko ste razlagali o vpogledih v svoje evidence osebnih podatkov. Čutite manjko demokracije?  

Demokracije ni nikoli dovolj. Moramo jo negovati in graditi. In demokratični načeli sta tudi svoboda in varnost. Jaz sem se izpostavil in javnopovedal, da sem dobil pregled dodstopov v moje osebne podatke v obdobju enega leta. Mnogi ljudje me sprašujejo, ali lahko te podatke dobijo tudi navadni državljani, ki niso politiki. Seveda lahko. In s tem lahko v državi veliko naredimo, preko informacijske pooblaščenke lahko torej razčistimo enkrat za vselej, zakaj so se vsi ti vpogledi dogajali. Želim si, da v mojem primeru pristojne institucije natančno pojasnijo, zakaj je Policija v zadnjem letu (od 27. 5. 2019 do 27. 5. 2020) 23 krat na podlagi moje EMŠO dostopala do mojih osebnih podatkov. Teh dostopov si ne znam razložiti. Nikoli in nikdar pa nisem napadal Policije ali izjavljal, da so bili dostopi nezakoniti ali nepooblaščeni.

Edini vpogled, ki sem si ga jaz znal razložiti, je vpogled podjetja, pri katerem registriram svoje in ženino vozilo.  Informacijski pooblaščenki se  zahvalujem, da je v pregled posebej vzela moje podatke tik pred polnočnico, ko vem, kje sem bil. Tudi ta pregled za zdaj še ni dokončan in natančno pojasnjen, kar pa bo do dokončne razjasnitve stvar najine korespondence.  Ponovno poudarjamj, da sem od MNZ dobil preglednico dostopov različnih institucij ”na podlagi EMŠO”.

Ne gre pa tukaj za politično obračunavanje in vzpostavljanje dvoma v policijo.

Nasprotno, ko bodo te zadeve razčiščene – jaz si želim, da bodo čim prej – bo zaupanje pridobila policija, ljudje pa upam, da se bodo počutili bolj varne. Da vpogledi sicer so, a upam, da so vsi zakoniti. Jaz nikjer nisem uporabljal besede nezakonito. Lahko pa ugotavljam, da je bila gostota dostopov do mojih osebnih podatkov s strani Policije največja v februarju in marcu,  ko smo se pogajali za novo koalicijo. Morda naključje? Ne vem.

Napovedali ste, da boste jeseni v parlamentarno proceduro vložili več zakonov s področja zdravstva in javne uprave. Ali to pomeni, da z delom ministrov na teh področjih niste najbolj zadovoljni.

Nasprotno, po enem od sestankov predsednikov strank smo bili pozvani, naj zakonodajne predloge, ki smo jih pripravili še v opoziciji, damo na mizo in naredimo poskus, ali so koalicijsko sprejemljivi v takšni ali morda nekoliko spremenjeni vsebini. Omenil bom dva zakona s področja davčne politike, zakon o dohodnini in zakon o dohodkih pravnih oseb. Finančni minister Andrej Šircelj je našemu predsedniku Mateju Toninu že povedal, da bodo poskušali te rešitve integrirati v temeljito prenovo davčnega sistema, ki jo finančno ministrstvo načrtuje za to jesen. Gre za to, da bi donatorjem športnih organizacij država preko davčne zakonodaje davčno osnovo zmanjšala za dvakratnik donacije.

Predlagate pa tudi uporabo vseh virov za skrajševanje čakalnih vrst, kjer pa vas je ministrstvo za zdravje pod vodstvom Tomaža Gantarja že zavrnilo.

Mi tega sicer ne razumemo kot da je rešitev pokopana za vse večne čase. Zaenkrat – kolikor vem – ministrstvo za zdravje, vsaj v tej fazi, da bi ga lahko predstavili koaliciji, nima predloga, kako  rešiti ta akutni problem. Mi smo tu v pomoč, smo pa sledili ministru Tomažu Gantarju, njegovim rešitvam in odgovorom, ki jih je dal na zaslišanju pred parlamentarnim odborom – tako, da bo uporabil vse možne kapacitete, ki so na razpolago v Sloveniji.

Kot kaže je v koaliciji bolj malo solo akcij. Vas je kakšna poteza koalicijskih partnerjev presenetila.

Ja, ena je zelo sveža, a smo jo sprejeli z razumevanjem. Predsedniki strank so se prejšnji teden uskladili, da se bodo letos pokojnine izredno uskladile za dva odstotka neodvisno od rasti BDP in da bomo soglašali, da Desus sam vloži dopolnilo k predlogu o zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin.

No, torej to je bila usklajena poteza. Kaj pa na primer to, da niste dobili odstopne izjave notranjega ministra Aleša Hojsa?

Moram reči, da sem se s tem odstopom sam in tudi celotna poslanska skupina in tem, da je predsednik vlade odstop sprejel, seznanil preko medijev. Pričakovali smo, da torej interpelacije ne bo. Zdaj je situacija takšna, da interpelacija očitno bo. Razen, če se bo zgodilo kaj drugega, a se mi zdi bolj verjetno, da bo Hojs ostal.

Torej niste dobili pojasnila, zakaj ostaja?

Ne, o tem se prejšnji teden na vrhu predsednikov strank in vodij poslanskih skupin nismo pogovarjali.

Ni nenavadno, da nihče ni vprašal tega.

Niti ne, Predsednik vlade je tisti, ki ministre postavlja, in tisti, ki jih odslavlja.

Poleg interpelacije se za jesen napoveduje ustavna obtožba zoper predsednika vlade. Prva interpelacija je koalicijo povezala, menite – kot to pravi nekdanji predsednik SD in politolog Igor LuKšič -, da sistematično vlaganje naslednjih šibi. 

S tem Se nisem nikoli ukvarjal, a če ta trenutek ocenjujem usodo interpelacije, potem sem trdno prepričan, da bo Aleš Hojs obstal. Osebno ocenjujem, da kot minister na tem težkem resorju dela dobro. Tudi predlog ustavne obtožbe je instrument opozicije, a da z ustavno obtožbo uspeš, potrebuješ res trdne argumente. In mislim, da bo ta napovedana obtožba koalicijo le utrdila.

Predsednica Desusa Aleksandra Pivec je napovedala ustanovitev urada za demografijo že v tem tednu oziroma takoj po počitnicah. Kako to, da je NSi pristala, da ga bo vodil minister in ne direktor, kot ste vztrajali v začetku.

Če pogledamo število zanesljivih poslanskih glasov v parlamentu in potem to primerjamo z ministrskimi mesti,  ta razmerja res niso pravično porazdeljena. Ampak zavedali smo se, da moramo dati SMC in Desusu nekoliko več, če želijo v našo koalicijo.. NSi nismo v politiki, da bi imeli več funkcij, ampak, da bi naredili za državo kaj dobrega. Mi dogovoru ne bomo nasprotovali, a dejstvo je, da potem Desus dodatno dobi enega ministra. Vseeno pričakujemo, da se spoštuje načelo pravičnosti in da mi potem dobimo dodatno ministrstvo ali da se bo naša teža v koaliciji kako drugače uravnotežila. A še enkrat ponavljam,  nam je bolj ključna vsebina in opravljeno delo , ne pa preštevanje, kdo ima več funkcij.

Torej nesorazmerja bi lahko naslovili tudi kako drugače, na primer z dodatnimi sredstvi za vaša ministrstva?

Ja, natančno tako. Nekaterim ministrstvom so bila sredstva zadržana – ne odvzeta – zaradi epidemije, a če bo vse po sreči, bi lahko s sredstvi evropskega sklada za okrevanje financirali protikoronapakete, ki smo jih doslej sprejeli. To pomeni, da rebalans ne bi smel biti problematičen. NSi pa nikakor ne bo pristala še na en Zujf, nasprotno želimo ga – ker tega niso storile vlade doslej – ugasniti mi. Če smo bili že del koalicije, ki ga je sprejela, ker je bila država pred bankrotom, želimo zdaj mi Zujf odklopiti. Delamo na pregledu zakonov, kjer Zujf še deluje, in to bi lahko storili jeseni. Pristojne službe imajo nalogo, da pregled zakonov, ki še vsebujejo določbe Zujfa pripravijo do konca počitnic.