JOŽEF HORVAT: OPTIMALNI PREDLOG POMOČI LJUDEM IN GOSPODARSTVU JE PLOD DIALOGA

DELI:
24.04.2020, NSi

»Vsi smo na isti barki in imamo strahovito težavo, ki se ji reče epidemija. Z interventnim zakonom delamo blazino za slovensko gospodarstvo, ki pada in ne sme tako pasti, da se zlomi. Ta zakon pa je tudi blazina pomoči državljanom,« je na seji odbora za finance dejal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.

Poudaril je, da je vlada imela ogromno srečanj z gospodarstveniki, sindikati, zdravniško stroko, direktorji zdravstvenih zavodov ter na ta način pripravila potrebne ukrepe. »Če se ne pogovarjamo, potem logično, da ne pridemo do dobrih rešitev. Ne rečem, da so te idealne, so pa optimalne. In zat jih v NSi tudi podpiramo. Prav vse poslanske skupine smo prispevale k čim boljšim rešitvam. Hvaležen sem vladi, da je prisluhnila tudi našim predlogom. Tako pač moramo delati,« je bil jasen vodja poslanske skupine.

Paketi pomoči so primerljivi z državami, s katerimi največ sodelujemo

»Če primerjamo finančno težo, finančno komponento vseh teh paketov in zakonov, ki smo jih sprejeli, smo zelo primerljivi državam, s katerimi poslovno največ sodelujemo,« je izpostavil Jožef Horvat.

Podal je ocena je oceno, da pred 1. junijem ne bo mogoče zagnati gospodarstva na 100 % zmogljivosti kot je to bilo pred krizo. Organizacije kot sta OECD in Mednarodni denarni sklad namreč opozarjajo, da bo kriza daljša, da bo okrevanje trajalo dlje časa in da je to povezano s tem kdaj se bo odkrilo cepivo. »Nemško industrijsko združenje med drugim opozarja, da je potrebno razmišljati dlje vsaj do leta 2022. Predlagajo, da se na krizo gledajo v več fazah. Prvič, omejevanje epidemije, povratek iz sedanjega stanja, stabilizacija in potem okrevanje in rast, kar je kot rečeno predvideno za leto 2022, ko naj bi gospodarstvo delovalo na pred kriznem nivoju,« je poudaril.

Gre za pomoč za tiste, ki jo zares potrebujejo

Opozoril je na to, da gre za državno pomoč, treba pa se je zavedati, da bo treba ta sredstva nekoč vračati. »Pomoč je namenjena podjetjem, ki so se v težavah znašla zaradi krize. To pa ni pomoč, kar tako. Razmišljati moramo o izhodu iz krize, razmišljati moramo o neki novi normalnosti, ki bo takšna kot je še nikoli ni bilo in se zavedati, da nikoli ne bo več tako, kot je bilo. Usmeritve naše vlade gredo v to smer, da je potrebno čim prej zagotoviti proizvodnjo in storitve ob upoštevanju vseh zdravstvenih protokolov. Potrebnost nadaljnjih ukrepov bo odvisna od razvoja krize, temu bodo namenjeni predhodni razmisleki: v katerih dejavnostih, kako in če podaljšati ukrepe, ki že veljajo. Ukrepi bodo šli tudi v smer rahljanja določenih birokratskih ovir to je zelo pomembno in temu bo tudi pretežno namenjen tretji paket. Ko govorimo o začetku nekaterih gradbenih projektov se upoštevajo navodila ministra za infrastrukturo, ministra Vrtovca, da je treba ta čas izkoristiti za zagon čim več gradbenih projektov, ki so pripravljeni in tako dalje,« je dejal Jožef Horvat

Dodal je, da smo se nekaj v tem času krize tudi naučili. »Naučili smo se delati od doma, čeprav v celotni zakonodaji teh zadev še nimamo definiranih. To nas še čaka,« je ob koncu dejal vodja poslanske skupine NSi.