JOŽEF HORVAT OPOZORIL NA ZAOSTREN ODNOS VLADE DO TUJIH PODJETIJ

V NSi smo zagovorniki zdravega in močnega gospodarstva, saj je le-to pogoj za dobro delovanje vseh družbenih podsistemov. V poslanskem vprašanju, ki ga je poslanec Jožef Horvat naslovil na Vlado RS, je opozoril na informacije, da vlada zaostruje odnose do tujih podjetij. Celotno besedilo pisnega poslanskega vprašanja objavljamo spodaj.

Vsa podjetja, ki prispevajo svoj dragocen delež k dodani vrednosti ter razvoju v naši državi, moramo ceniti ter zanje oblikovati ustrezno poslovno okolje. To velja tudi za podjetja s tujimi lastniki. Do njih bi morali imeti enak odnos kot do »domačih podjetji«.

Po nekaterih ocenah je med 200 največjimi podjetji v Sloveniji več kot polovica podjetij v pretežno tuji lasti. Na podlagi statističnih podatkov ugotavljamo, da gospodarske družbe, ki poslujejo v Sloveniji in so pretežno v tuji lasti, dosegajo rezultate, ki so v povprečju pogosto celo boljši kot pri tistih v domači lasti:
• Bruto investicije v opredmetena osnovna sredstva v podjetjih z domačim nadzorom so glede na zadnje dostopne podatke SURS-a v letu 2019 znašala okrog 8.000 evrov na zaposlenega. V podjetjih s tujim nadzorom pa kar 12.594 evrov na zaposlenega.
• Tudi pri višini plač so tuji lastniki pred domačimi. Stroški dela so v podjetjih z domačim nadzorom v letu 2019 znašali okrog 25.145 evrov na zaposlenega, v podjetjih s tujim nadzorom pa okrog 28.340 evrov na zaposlenega.
• Dodana vrednost v stroških faktorjev v podjetjih z domačim nadzorom je znašala okrog 43.720 evrov na zaposlenega, v podjetjih s tujim nadzorom pa okrog 45.301 evrov na zaposlenega.
• Prihodki od prodaje v podjetjih z domačim nadzorom so znašali okrog 163.342 evrov na zaposlenega, v podjetjih s tujim nadzorom pa kar 228.793 evrov na zaposlenega.

Dejstvo torej je, da tuji lastniki predstavljajo izjemno pomemben del našega gospodarstva, zato moramo narediti vse, da tudi zanje ustvarimo prijazno poslovno okolje. To se v praksi pogosto ne dogaja. Po navedbah nekaterih medijev bi naj Vlada RS zaostrila odnos s podjetjem Revoz, kar lahko razumemo kot odstop od politike vseh dosedanjih vlad. To bi lahko bil slab signal tudi za vse ostale tuje vlagatelje in tudi za zaposlene. Med državami članicami EU je Slovenija po podatkih UMAR-ja še vedno ena od držav z najmanjšim deležem stanja vhodnih neposrednih tujih investicij glede na BDP. Zaostrovanje odnosov s tako pomembnimi podjetji, kot je Revoz, nam pri tem nikakor ne bi koristilo.

Zaradi vsega navedenega Vlado RS sprašujem:

• Ali držijo informacije, da naj bi Vlada RS oziroma nekateri njeni predstavniki zaostrili odnose s podjetjem Revoz?
• Ali temelje gospodarske politike Vlade RS usmerja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han ali jo usmerjajo skrajne programske usmeritve stranke Levica?
• Kakšna bo politika Vlade RS do tujih vlagateljev v Sloveniji oz. do gospodarskih družb v pretežno tuji lasti? V čem bo ta politika morebiti odstopala od politik prejšnjih vlad?
• Ali je bilo podjetje Revoz predmet pogovorov na obisku predsednika vlade dr. Goloba pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu ter kakšni zaključki izhajajo iz teh pogovorov?