Jožef Horvat: Napredek na področju kohezije v zadnjem četrtletju 2019 je absolutno premajhen

Spodaj objavljamo razpravo vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata na skupni seji odbora za zadeve EU in odbora za zunanje zadeve.

Ko sem se pripravljal na današnjo sej odbora in obravnavo Poročila o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020 za obdobje od januarja 2014 do konca septembra 2019, sem pogledal v svoje zapiske, kaj sem govoril pri obravnavi prejšnjega poročila in se zgrozil, kako malo je bilo napredka v zadnjih treh mesecih od prejšnjega sporočila. Na žalost bom moral večino stvari v skrajšani obliki še enkrat ponovil, ker se veliko ni spremenilo. Vendar pa je to v tem trenutku malo hecno, ker je vlada odstopila in prav veliko najbrž na tem področju ne bo več postorila. Predstavniki Vlade RS lahko govorite marsikaj (kako smo dobri pri črpanju, kako dobro napredujemo, itd.), tudi papir prenese precej, vendar številke so porazne, odzivi občin kot prejemnikov evropskih sredstev pa kritični.

Pa poglejmo nekaj podrobnosti o t.i. »uspešnem« črpanju sredstev evropske kohezijske politike.

Iz predmetnega Poročila, Tabela 1: Stanje izvajanja po skladih in regijah skupaj, obdobje od 1.1.2014 do 30.9.2020, str. 9, izhaja, da smo na ravni celotnega Operativnega programa počrpali (certificirani izdatki, se pravi povračila iz Bruslja) samo 26% sredstev (812 mio EUR), ki so Republiki Sloveniji na razpolago (3,067 milijarde EUR). Glede na prejšnje Poročilo to pomeni, da smo napredovali za eno odstotno točko, oziroma 54 mio EUR.

Da se je črpanje v zadnjem četrtletju ohladilo in ne pospešilo kaže tudi Graf 4 na strani 13. Zato je težko oziroma zavajajoče govoriti o kakšnem pospešku črpanja evropskih sredstev. S takim tempom ne bomo uspeli počrpati vseh sredstev. Bo prej konec finančne perspektive. Vstopamo v zadnje leto perspektive (se pravi leto 2020), potem pa so samo še podaljški (do konca leta 2023). Istočasno pa večinoma iste ekipe ljudi po ministrstvih tudi programirajo oziroma pripravlja finančno perspektivno 2021-2027. Enostavno ste pripeljali Slovenijo do točke, ko bo potrebno v zelo kratkem času ogromno postoriti na obstoječi perspektivi in istočasno še na pripravi nove. Kaj so delale pristojne službe in ministrstva od leta 2014 pa do danes, da smo po sedmih letih počrpali komaj 26% sredstev?

Kot vemo se v okviru Operativnega programa izvaja mehanizem Dogovor za razvoj regij, v katerega so vključena redna sredstva evropske kohezijske politike in dodatna sredstva, t.i. overcommitment. S slednjimi sredstvi bi se zagotovila izvedba dodatnih projektov (predvsem infrastruktura, kje so upravičenci občine: okoljska infrastruktura, kolesarske steze, poslovne cone), kot rezerva za uspešno črpanje sredstev. V prejšnji perspektivi se je to za področje Kohezijskega sklada izkazalo kot zelo uspešna rešitev.

V predmetnem Poročilu ta dodatna sredstva niso prikazana in tudi samo stanje izvajanja ni prikazano, zato predlagam naslednji SKLEP:

»Poročilo se dopolni v delu poglavja Dogovor za razvoj regij, kjer se prikaže tudi stanje izvajanja/črpanja za dodatna sredstva oz. t.i. overcommitment.«

Tabela 2: Stanje izvajanja po prednostnih oseh, str. 15. Na prednostni osi 5: PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM, po domače »poplavna varnost«: Črpanje je katastrofalno, realizacija samo 3%! Trije projekti z izdanimi odločitvami o podpori. Samo na enem projektu je podpisana pogodba za izvedbo del, ampak samo za par milijonov. Na ostalih dveh projektih izvajalci še niso izbrani, čeprav so bile odločitve izdane že pred leti. Pravzaprav je še huje oziroma slabše! Na enem projektu se šele odkupujejo zemljišča in urejajo služnosti, vendar imajo obilico problemov ter posledično gradbenih dovoljenj še ni. O problemih na projektu Poplavne varnosti lahko poslušamo v medijih, kako je neka gospa uspela s tožbo za precej mesecev zamakniti projekt. Izvedba vseh projektov poplavne varnosti je zelo vprašljiva. Kaj dela Direkcija za vode RS kot upravičenec?

V nevarnosti je skoraj 90 mio eur evropskih sredstev! DRSV, MOP in SVRK pa se sklicujejo na akcijski načrt, da je še vse pod kontrolo in da bo vse izvedeno pravočasno. Kateri so rezervni projekti oziroma rezervni scenariji, ki pa morajo biti seveda zmožni črpanja evropskih sredstev? O tem bi že morali razmisliti in ne šele razmišljati! Rezervne scenarije bi morali že izvajati. Mogoče projekti iz področja odvajanja in čiščenja ali Oskrbe s pitno vodo, od katerih se nekateri že izvajajo in je že danes znano, da potrebujejo dodatna sredstva za uspešen zaključek investicije. Ali pa za zapiranje finančnih konstrukcij za projekte v okviru mehanizma Dogovor za razvoj regij. Tako bi učinkovito pomagali občinam, da zgradijo osnovno okoljsko infrastrukturo za prebivalce in ohranijo zdravo življenjsko okolje. Za pripravo (projektiranje, okoljska soglasja, gradbena dovoljenja, vloge za sofinanciranje, …) teh projektov je potreben čas – govorimo o mesecih in zato se je treba odločiti takoj!

 Ali čakate, da bo prepozno in potem se bodo ta sredstva porabila na nekih ”mehkih vsebinah”? Osnovna okoljska infrastruktura je nujno potrebna. Ali je zapis pravice do pitne vode v ustavo zgolj le zapis? Na drugi strani pa smo dolžni zgraditi ustrezne kanalizacijske sisteme in čistilne naprave v območjih poselitve z obremenitvijo večjo od 2.000 PE, kar izhaja iz evropske direktive. Zadnji rok je potekel konec leta 2015. Ali bomo po nepotrebnem plačevali kazni? Kasnimo polna štiri leta! Pravzaprav se sprašujem kdo jih bo plačeval, država, ki je prevzela obveznosti, ali občine, ki niso uspele zgraditi ustrezne okoljske infrastrukture? V vsakem primeru bodo plačali državljani!

Na strani 20. Poglavje 2.2. Vmesni pregled doseganja rezultatov Operativnega programa – okvir uspešnosti, je navedeno, da določene prednostne osi niso dosegle mejnikov okvira uspešnosti. Torej res nismo uspešni pri črpanju sredstev, pa čeprav smo si te mejnike sami postavili oziroma zapisali v Operativni program! Razumi, kdor more! Zanima me, ali so sredstva »rezerva za uspešnost«, ki znaša skoraj 40 mio eur izgubljena za Slovenijo, ali jih je možno prerazporediti znotraj operativnega programa na uspešne prednostne osi. Zakaj se ni takoj ukrepalo, ko se je že dovolj zgodaj vedelo, da ti mejniki ne bodo doseženi?

Do mene so prišle informacije, da je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pri pregledovanju vlog izredno počasno in nekonsistentno ter da je ministrstvo zelo slabo odzivno pri pomoči oziroma usmerjanju upravičencev pri pripravi projektov. Pregled vloge traja tudi po 6 mesecev in potem upravičenci/občine včasih dobijo samo poročilo o delnem pregledu, ker, kot je meni znano, neke zadeve okrog izračuna finančne vrzeli še niso rešene med MOP, SVRK in Uradom za nadzor proračuna (UNP). Če razpolagam s pravilno informacijo je na MOP-u v pregledu 60 vlog za projekte samo iz mehanizma Dogovor za razvoj regij. S tako hitrostjo pregledovanja upravičenci še kar nekaj časa ne bodo prišli do usklajene vloge na MOP. Kako si zamišljate izvedbo uspešnega črpanja na MOP? Upoštevajte dejstvo, da je potrebno vlogo najprej uskladiti na MOP, potem šele sledi odločitev o podpori, ki jo izda SVRK in šele na to izvedba javnih naročil in slovenska folklora pritoževanja, pa izvajalska pogodba in nekajletna izvedba na terenu ter črpanje sredstev evropske kohezijske politike. Leto ali dve je hitro na okoli.

Slišim, da se bodo morale na zahtevo UNP finančne vrzeli, to je višina sofinancerskih sredstev, ki jih lahko nek projekt dobi, znižati tudi za 20 odstotnih točk, kar pomeni, da bodo občine dobile nižje sofinanciranje iz naslova sredstev evropske kohezijske politike. Ta »nova« pravila izračuna bodo veljala za vse projekte na temo okoljske infrastrukture, kar pomeni da se občinski delež zagotavljanja sredstev občutno zvišuje in bo skupaj z že obstoječim problemom zapiranja finančnih konstrukcij projektov zaradi kvotne delitve evropskih sredstev projektom, samo povečal stisko občin in zakompliciral finančni načrt projektov. Posledično se zna zgoditi, da občinski proračuni ne bodo zmogli zagotoviti toliko dodatnih sredstev in bodo občine odstopile od izvedbe projektov. Ali res delate vse v smeri, da projektov ne bo?

In da težav še ni konec, pa naj omenim še pridobivanja okoljskih soglasij in drugih postopkov  (predhodni postopek presoje vplivov na okolje, postopek presoje vplivov na okolje – PVO) na ARSO. Brez zaključenih teh postopkov po veljavni zakonodaji ni možno pridobiti gradbenega dovoljenja. Torej, kako bomo pospešili pripravo projektov in črpanje?

Mislim, da nam je vsem jasno, da je za pripravo infrastrukturni projektov, tukaj imam v mislih predvsem občinsko okoljsko infrastrukturo, potreben čas, prave usmeritve s strani pristojnih ministrstev in koordinirano delovanje oziroma sodelovanje vseh deležnikov. Glede na to, da finančni položaj občin ni najbolj rožnat, občine težko na zalogo pripravljajo dokumentacijo za projekte in potem čakajo, ako bo, če bo, ko bo kakšna možnost za sofinanciranje s sredstvi evropske kohezijske politike. To si velja zapomniti za naslednjo finančno perspektivo, ki je v pripravi.

Vsekakor menim, da bi bila priprava projektov in samo črpanje lahko boljša!