JOŽEF HORVAT: BOLJE JE, DA SE ZADOLŽI DRŽAVA, KOT DA BI TO POČELI NAŠI DRŽAVLJANI

Vodja poslanske skupine Jožef Horvat je v začetku svoje razprave pri obravnavi dopolnjenega predloga proračuna 2022 na odboru za finance poudaril izjemno zahtevno in negotovo stanje, v katerem se naša država nahaja: »Kot nekdo, ki zagovarja konservativne vrednote sem, zelo pozoren do državnega dolga. Vendar se nahajamo v najtežji situaciji v zgodovini naše samostojne države.« Poslanec Horvat je ob tem dejal, da smo postavljeni pred preprosto vprašanje, ali naj se zadolži država za to, da rešuje ljudi in gospodarstvo, ali naj to na drugi strani to prepustimo državljankam in državljanom ter gospodinjstvom, ki se zelo težko zadolžijo. V taki situaciji je torej normalno, da se država mora zadolžiti za ukrepe za soočanje s COVID19. Poslanec je ob tem izpostavil dosedanje uspešno delo vlade pri blaženju posledic epidemije za gospodarstvo: »Hvala Bogu smo do tega trenutka uspeli zadržati veliko delovnih mest ter rešiti veliko gospodarskih družb.«

V veliki negotovosti je proračun za leto 2022 seveda zelo težko načrtovati, zato je ob tem Jožef Horvat naslovil vse državljanke in državljane: »Negotovost lahko zmanjšujemo vsi mi. Hvaležen sem ljudem, ki spoštujejo priporočila zdravstvene in druge stroke. Hvaležen sem vsem ljudem, ki so potrpežljivi in razumejo ta svetovni problem. Iskrena hvala v imenu PS NSi.«

V dopolnjenem predlogu proračuna 2022 je v primerjavi z osnovnim predlogom edina sprememba vključitev Muzeja slovenske osamosvojitve v proračun. Poslanec NSi je o tem dejal: »Gospe in gospodje, po 30 letih je čas, da to naredimo. Če na to ne bomo ponosni, potem nismo vredni lastne države.«

Jožef Horvat je v svoji razpravi opozoril tudi na nekatera pomembna področja, na katerih proračun za leto 2022 prinaša veliko več sredstev v primerjavi z realizacijo proračuna RS za leto 2019. Ob tem naj navedemo zgolj 28-odstotno povečanje za Upravo RS za zaščito in reševanje, 41-odsotno povečanje za Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, skoraj milijardno oz. 26-odstotno povečanje za Ministrstvo za infrastrukturo, 12-odstotno povečanje za ministrstvo za delo, kar 60-odstotno povečanje za Ministrstvo za zdravje. Za znanost in informacijsko družbo v okviru ministrstva za izobraževanje pa je v primerjavi z realizacijo 2019 namenjenih 34 % več. Kljub številnim kritikam pa se tudi za Ministrstvo za kulturo sredstva povečujejo za 32 %.