Jožef Horvat o mini rebalansu proračuna RS za leto 2012: Začrtana smer javnofinančne politike je prava in jo je treba nadaljevati

Poslanci državnega zbora so v petek obravnavali t.i. mini rebalans proračuna. Stališče poslanske skupine NSi je predstavil poslanec Jožef Horvat. Dejal je, da je začrtana smer
javnofinančne politike prava in jo je treba nadaljevati ter na tej poti
vztrajati. “Ta pot bo strma, vodi
pa k želenemu cilju stabilizacije javnih financ.”

V celoti objavljamo magnetogram stališča:

V
teh zadnjih decembrskih dneh, ko razpoloženje ljudi ustvarja tudi zgoščenost
praznikov, tradicionalno družinskih in državnega, je bilo za Republiko
Slovenijo sprejetih nekaj odločitev, ki bi lahko pomenile tektonski premik v
realizaciji naporov za izhod iz krize pa tudi premik v nujnem procesu
spreminjanja našega razmišljanja, ki bi naj ponudilo prave odgovore za moderno
družbo 21. stoletja in za povsem nov gospodarski red, ki mora temeljiti na
ideji skupnega dobrega.

Najeminentnejše
institucije države Republike Slovenije so v mesecu decembru s svojimi
odločitvami poslale izjemno pozitivna sporočila, tako slovenski javnosti kakor
tudi evropski javnosti in seveda tudi finančnim trgom. V Novi Sloveniji te
odločitve pozdravljamo, prepričani smo, da so dobre za Slovenijo in ob tem smo
lahko zadovoljni.

V
mislih pa nimam samo odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije in v Državnem
zboru sprejetih pomembnih odločitev, tudi z glasovi opozicije, kar je prav tako
pomembno sporočilo. V mislih imam tudi vse tiste državljanke in državljane, ki
z dobro voljo uresničujejo tradicionalne slovenske vrednote, kot so sočutje,
solidarnost in pomoč ljudem v stiskah. Prav na področju solidarnosti in pomoči
bližnjim je Slovenija v zadnjih dneh na različne načine pokazala svoje široko
srce. Zato mora predvsem Državni zbor vsem organizatorjem zbiranja pomoči
ljudem v stiski izreči priznanje in zahvalo. V Novi Sloveniji si želimo, da bi
se ta slovenski duh solidarnosti ohranjal, da bi na eni strani država s svojim
proračunom in državljani po svojih močeh na drugi strani skupaj zmogli pomagati
tistim, ki so resnično pomoči potrebni. Tako mi vidimo socialno državo v
najširšem smislu.

Na
tem mestu pa želimo tudi zelo jasno povedati in z našega zadnjega zasedanja
Državnega zbora v tem letu poslati še eno pomembno sporočilo. To je, da nismo
prekoračili proračunskega okvira, ki smo ga postavili z rebalansom proračuna
Republike Slovenije za leto 2012, ker je bil prvi večji projekt te koalicije
oziroma vlade. Čeprav smo znatno razbremenili gospodarstvo z zmanjšanjem davka
na dohodek in s povečanimi davčnimi olajšavami za vlaganje v raziskave in
razvoj, smo na drugi strani z zmanjšanjem porabe dosegli in dokazali da je
sprejeti rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2012 bil realen in
uresničljiv, zdaj že uresničen cilj. Čeprav so nam nekateri pisali in risali
črne javnofinančne scenarije za konec leta 2012. Nimamo sicer razlogov za
evforijo, saj še vedno 1 milijardo evrov več porabimo, kot pridelamo. Lahko
pohvalim ministra za finance dr. Janeza Šušteršiča, a na tem mestu pa moram
zahvalo izreči predvsem državljankam in državljanom, ki z razumevanjem nosijo
breme krize, ki je trenutno bridko, na daljši rok pa pomeni prispevek k
uravnoteženemu proračunu Republike Slovenije, kar je naš cilj za leto 2015.

Ob
nastopu mandata, februarja letos, se je vlada Republike Slovenije soočila s
poslabšanimi napovedmi v ocenah rasti bruto domačega proizvoda. Takšnim
napovedim se je pridružilo tudi povečano zadolževanje Republike Slovenije v
preteklih letih ter poslabšani pogoji zadolževanja na mednarodnih in domačih
finančnih trgih. S strani Evropske komisije je bil tudi že uveden postopek
nadzora prekomernega proračunskega primanjkljaja. Republiki Sloveniji je bila
naložena obveznost, da zmanjša javnofinančni primanjkljaj širšega sektorja
države do leta 2013 na raven pod 3% bruto domačega proizvoda. Prvi ukrep v letu
2012 je bil sprejem rebalansa proračuna Republike Slovenije. Z njim naj bi
dosegli znižanje primanjkljaja državnega proračuna v letu 2012 na raven 3%
bruto domačega proizvoda. Z dosego omenjenega cilja je bilo treba z rebalansom
državnega proračuna za leto 2012 znižati skupni obseg proračunskih odhodkov. V
ta namen je bil sprejet Zakon za uravnoteženje javnih financ, ta pa ni le
znižal javnofinančnih odhodkov, pač pa zagotavlja nekatere ukrepe za zvišanje
proračunskih prihodkov.

Ob
koncu proračunskega leta v Novi Sloveniji z zadovoljstvom ugotavljamo, da so
sprejeti varčevalni ukrepi, kot tudi ukrepi za zvišanje javnofinančnih
prihodkov dosegli začrtani namen. V skladu z rebalansom proračuna za leto 2012
se javnofinančni primanjkljaj ohranja na stopnji 3% bruto domačega proizvoda.

Začrtana smer javnofinančne politike
je torej prava in jo je treba nadaljevati in na tej poti vztrajati. Ta pot bo
strma, vodi pa k želenemu cilju stabilizacije javnih financ.

Že
sprejeti proračun namreč za prihodnji dve leti predvideva javnofinančni
primanjkljaj v višini pod 3% BDP oziroma bolj točno za leto 2013 v višini 2,8%
in za leto 2014 2,5% BDP. Dolgoročni cilj je popolno uravnoteženje javnih
financ. To je nujno predvsem z vidika zagotavljanja stabilnega in vzdržnega domačega
makroekonomskega okolja, pa tudi z vidika sprejetih zahtev na ravni Evropske
unije.

Danes
obravnavan predlog rebalansa bilanc B in C državnega proračuna Republike
Slovenije za leto 2012 je, lahko rečemo, tehnične narave. S predlogom rebalansa
Računa finančnih terjatev in naložb ter Računa financiranja letošnjega
državnega proračuna se tako znesek danih posojil v letu 2012 povečuje za 348,5
milijona evrov. V ta znesek sodi 320 milijonov evrov posojila NLB iz naslova
plačanih konvertibilnih instrumentov oziroma tako imenovanih CoCo obveznic.
Poleg tega pa še obveznosti iz naslova pete tranše posojila Grčiji za posojila
javnim skladom za finančne instrumente spodbujanja podjetništva in za izvedbo
plačil jamstvenih obveznosti države po zakonu o jamstveni shemi. Za zagotovitev
pokrivanja teh dodatnih obveznosti ni predvideno novo zadolževanje. Znižano bo
stanje sredstev na računih v višini 364 milijonov evrov, ki temeljijo na
zadolževanju države v preteklih letih in še niso bila porabljena.

Bistveno je torej, da se skupni obseg
prihodkov in odhodkov državnega proračuna za leto 2012 s tem mini rebalansom ne
spreminja. In še enkrat, to je dosežek vseh državljank in državljanov te
države, ki so pripravljeni z dobro voljo nositi breme krize.

Zaključujem
z napovedjo: v poslanski skupini Nove Slovenije napovedujemo podporo predlogu
rebalansa Računa finančnih terjatev in naložb ter Računa financiranja državnega
proračuna Republike Slovenije za leto 2012. Hvala lepa.

Razprava:

Hvala
lepa gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Res je, kar je
povedal državni sekretar, tudi v Sloveniji smo bili prisiljeni, da v Državnem
zboru sprejmemo ukrepe, ki resnično niso bili in niso popularni in zaradi tega
je tudi povsem normalno, da je Vladi in koaliciji, koalicijskim strankam, v
nekem časovnem obdobju, podpora javnosti tudi padla. Ampak tukaj nismo za to,
govorim za Novo Slovenijo, za to, da bi na vsak način, iz neke želje po
vladanju, ostali v parlamentu in pridobivali na popularnosti. Tukaj smo za to,
da sprejmemo ukrepe, ki so dobri za Slovenijo. Za državljanke in državljane te
države, ki si zaslužijo boljše življenje, kot ga živijo danes. In kolegice in
kolegi, glede na to, da je zdaj po vsej verjetnosti zadnja seja Državnega zbora
v tem koledarskem letu, jaz mislim, da bi iz naših razprav moralo biti le
nekoliko več upanja, nekoliko več optimizma za obdobje, ki je pred nami. Tudi
in predvsem na podlagi tega, kar smo skupaj, tudi opozicija, dosegli in kar smo
dosegli skupaj z nekaterimi eminentnimi državnimi institucijami prav v teh
decembrskih dneh. Mi si moramo, torej politika, si mora povrniti zaupanje.
Nihče drug kot mi sami, si ga lahko povrnemo. Verjetno tudi na ta način ali
izključno na način, da naredimo Slovenijo ponovno pravno državo. To pomeni, da
za stanje kakršnega še vedno imamo, poiščemo krivce, in da jih sankcioniramo.
Po pravni državi kliče marsikdo. Ne samo državljani, ne samo civilne družbe.
Bili smo zraven na vrhu gospodarstva, na Brdu pri Kranju, kjer je okrog 500
eminentnih slovenskih gospodarstvenikov kot prvo zahtevo do parlamenta, do
Vlade, postavilo: želimo pravno državo. Zanimivo, niso zahtevali: dajte nam več
denarja iz proračuna ali kaj podobnega. Najprej pravno državo. In to je naloga
politike, tukaj se morda najbrž res premalo govori tudi o tretji veji oblasti,
ki je samostojna veja oblasti in mora svojo domačo nalogo najprej sama v svojih
hiši napraviti.

Nas
čaka potem v prihodnje še veliko dela tudi na področju trga dela. Tukaj imamo
velike anomalije, naša ureditev trga dela je izredno rigidna, nismo
konkurenčni, na lestvici konkurenčnosti smo dramatično padli in to moramo
popraviti. Na eni strani imamo del zaposlenih, ki so privilegirani in močno
zaščiteni, morda tudi zaradi prevelike in premočne vloge sindikatov. Na drugi
strani pa imamo številne, tudi bolj sposobne od prej omenjenih, ti pa ne
najdejo redne zaposlitve in iščejo službe po različnih pogodbah in tako naprej.
To, kolegice in kolegi, ni pravična rešitev. Podjetja naj imajo lažjo možnost
odpuščanja, saj zdravo podjetje, pravi menedžer prav gotovo ve in tudi mi vsi
vemo tukaj v tej hiši, da je prav človeški kapital največ vredni kapital. Se
pravi ljudje v podjetjih, sposobni, izobraženi, pridni, marljivi so največji
kapital. Teh se ne da preprosto kupiti tudi če imaš košaro denarja.

Kar
zadeva proračunskega primanjkljaja smo na dobri poti, ne bom ponavljal, kar sem
prej povedal v stališču poslanske skupine. Mislim, da smo na dobri poti, to
kaže tudi na to, da nas v prihodnosti čaka na finančnih trgih cenejši denar,
tudi za naša podjetja. In, ko sem se nedavno pogovarjal z odličnim slovenskim
gospodarstvenikom, ki pretežni del svojih proizvodov izvaža, mi je ta očital,
da mi tukaj v Državnemu zboru govorimo in pritiskamo na Vlado, kar je seveda
tudi prav, da čim prej odpre javne, velike infrastrukturne projekte, da bodo
lahko naša podjetja začela delati in tako naprej in da je to vse v redu, ampak
da premalo opozarjamo na to, da vendarle le moramo zgraditi odprto ekonomijo,
da smo v evropski skupnosti in da podjetjem ni prepovedano izvažati storitev in
blaga.

Res
je tudi, da država Slovenija v tej točki svojega razvoja nujno potrebuje neko
novo vizijo in da se moramo pravzaprav vsi skupaj čim prej znebiti preživelih
ekonomskih idej. Moramo se oddaljiti od nekdanjega sistema in se zavedati, da
tako v današnjem svetu preprosto ni več mogoče delovati kot smo včasih
delovali.