Jožef Horvat: »Novela Zakona o davku na dodano vrednost prinaša tudi nekatere druge rešitve, ki pomenijo uskladitev z evropsko zakonodajo«

Poslanci so na redni seji obravnavali  predlog zakona o davku na dodano vrednot. Poslanec NSi Jožef Horvat, ki je predstavil stališče poslanske skupine je dejal, da je bistvena novost predloga zakona o davku na dodano vrednost zvišanje praga za obvezen vstop v sistem DDV s sedanjih 25.000 na 50.000 evrov letnega obdavčljivega prometa.

V celoti objavljamo magnetogram stališča Jožefa Horvata:

»Lepa hvala, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi, gospod državni sekretar!
Obravnavana novela Zakona o davku na dodano vrednost sodi v tretji paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva in je namenjena predvsem malim in mikro podjetjem ter samostojnim podjetnikom posameznikom. V ta okvir sodita še novela Zakona o dohodnini in novela Zakona o davku od dohodka pravnih oseb, ki uvajata pavšalno obdavčitev za tiste zavezance, ki ne presegajo 50.000 evrov letnega prihodka. Bistvena novost, ki jo prinaša sedaj obravnavana novela Zakona o davku na dodano vrednost, pa je zvišanje praga za obvezen vstop v sistem DDV s sedanjih 25.000 na 50.000 evrov letnega obdavčljivega prometa. Ob tem je treba poudariti, da se bodo mali zavezanci odslej lahko še vedno odločili za prostovoljni vstop v sistem DDV, zlasti tisti zavezanci, ki bodo uveljavljali olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj oziroma investicijske olajšave. Na ta način se izvršuje zaveza iz koalicijske pogodbe, po kateri se davčne zavezance, pa tudi davčne organe razbremenjuje davčno administrativnih postopkov, tudi na ta način, da se bodo poenostavili obrazci in postopki davčnih obračunov. Poudarjamo, da je navedeni predlog skladen s predlogom direktive za poenostavitev obveznosti glede davka na dodano vrednost z 29. oktobra 2004 in vanj vključila določbe, ki naj bi državam članicam omogočile povišanje zgornje meje letnega prometa tudi do 100 tisoč evrov, kar bi državam članicam dalo večjo fleksibilnost pri vzpostavljanju najbolj primerne ureditve glede strukturo njihovega nacionalnega gospodarstva. Vendar pa bo pred uveljavitvijo te novosti Slovenija morala pridobiti še soglasje sveta EU in seveda pričakujemo, da bomo tako soglasje tudi pridobili. Novela Zakona o davku na dodano vrednost prinaša tudi nekatere druge rešitve, ki pomenijo uskladitev z evropsko zakonodajo. V slovenski pravni red se prinašata dve direktivi sveta, ki ju je Republika Slovenija dolžna prenesti v nacionalno zakonodajo, najpozneje do 1. januarja prihodnjega leta. Z direktivama se zasleduje cilj poenostavitve, posodobitve in uskladitve pravil glede izdajanja računov in uskladitev pravil glede nastanka obveznosti v zvezi z obračunom DDV pri transakcijah znotraj Evropske unije ter obdavčitev pravil glede dolgoročnega najema prevoznih sredstev, ne glede na to ali je naročnik storitve davčni zavezanec ali ne. Z navedeno zakonodajo se vzpostavljajo tudi pravne podlage za spodbujanje elektronskega poslovanja, čemur dajemo v Poslanski skupini Nove Slovenije poseben pomen.

Vse te spremembe bodo pomenile izboljšanje poslovnega okolja in v povezavi z drugimi ukrepi spodbudile potrebno gospodarsko rast. Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije bomo novelo Zakona o davku na dodano vrednost podprli. Hvala lepa.«