Jožef Horvat: Nov koncept upravljanja kapitalskih naložb, ki jih prinaša zakon o državnem holdingu je dober in učinkovit

Poslanci državnega zbora danes v okviru rednega zasedanja razpravljajo
o predlogu Zakona o slovenskem državnem holdingu, ki ga je v parlamentarno
proceduro vložila Vlada RS. V razpravi o tem pomembnem zakonu so nadvse
aktivni tudi poslanci NSi. Zakon je koalicija predlagala zaradi bolj
preglednega upravljanja s kapitalskimi naložbami v lasti države. Stališče
poslanske skupine NSi je predstavil poslanec NSi Jožef Horvat. Poudaril je, da
bo NSi podprla predlog zakona in tako tudi samo ustanovitev Slovenskega
državnega holdinga. Po njegovem mnenju bo nov koncept upravljanja kapitalskih
naložb, ki jih prinaša zakon o državnem holdingu dober in učinkovit. V razpravo
se je vključil tudi vodja PS NSi mag. Matej Tonin.

Matej Tonin je v razpravi izpostavil, da so politične stranke
že pred počitnicami začele z obravnavo tega zakona. Takrat so
obravnavo prekinili in rekli, bodo zakon čez poletje obravnavale posebne
skupine. »To smo storili, in to je bila neka konkretna roka. Danes je to
problem. Problem je zaradi tega, ker je zdaj očitek, da je prišel popolnoma nek
nov in drugačen zakon. Ja, ali ni to logično, če smo junija ali julija to
zadevo prekinili, jo čez avgust uskladili, da so določeni popravki, meni se zdi
to popolnoma normalno, in so upoštevani tudi opozicijski predloga.« Tonin je še
nadaljeval, da ima občutek, da karkoli koalicija naredi, naredi narobe. »Danes
je narobe to, da na seji ni prisotna celota vlada. V redu, predstavljam si, da
tudi če bi tu sedeli Ban Kimun, Barack Obama ali pa Angela Merkel, tudi to ne
bi bilo v redu. Veste, vedno se najde kaj, kar ni v redu.«

V celoti objavljamo magnetogram stališča Jožefa Horvata:

»Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice
in kolegi, spoštovani državni sekretar!
Če strnem gospodarski program Nove
Slovenije, ki smo ga v času volilne kampanje izdelali v posebni brošuri in je
dobil mnoge pohvale in določila koalicijske pogodbe v dva stavka, potem se
glasita približno takole: Poenotili in centralizirali bomo upravljanje
kapitalskih naložb v lastništvu države. Agencijo za upravljanje kapitalskih
naložb bomo nadomestili z drugačno rešitvijo, ki bo zagotovila dejansko
uveljavljanje načel OECD-ja za dobro upravljanje podjetij v državni lasti.
Predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu pomeni realizacijo zaveze Nove
Slovenije iz gospodarskega progama, po katerem se vzpostavlja koncentrirano
upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije. Premoženje Republike
Slovenije je trenutno namreč v lasti več pravnih oseb, ki zasledujejo različne
poslovne cilje. In to je slabo. To premoženje ni upravljano optimalno, kar
posledično pomeni, da izkupiček oziroma donosnost za lastnika ni optimalen, še
zdaleč ne maksimalen, temveč je podrejen različnim ciljem, ki jih te družbe
zasledujejo.
Posebej pa bi izpostavili dejstvo, da
upravljanje s kapitalskimi naložbami preko Agencije za upravljanje kapitalskih
naložb ni bilo učinkovito. Ni bilo sprejete strategije upravljanja kapitalskih
naložb. Njihova donosnost je bila manjša od pričakovane. Koncept upravljanja
preko Agencije za upravljanje kapitalskih naložb se je izkazal celo za slabšega
od upravljanja s kapitalskimi naložbami pred ustanovitvijo agencije, saj je
agencija odločitve sprejemala povsem mimo mnenja Vlade ali celo v nasprotju z
njimi. Z zakonom o Slovenskem državnem holdingu sedaj odpravljamo te dosedanje
pomanjkljivosti upravljanja kapitalskih naložb in izpostavljamo boljši in
učinkovitejši sistem upravljanja državnih kapitalskih naložb, ki v skladu s
priporočili OECD, to je v skladu z načeli korporativnega upravljanja in v
skladu s smernicami za upravljanje podjetij v državni lasti.
Pozitivna stran tega zakona, ki je
bil s strani sekretariata OECD posebej pozdravljen je sprejem petletne
strategije upravljanja kapitalskih naložb. V zakonu je podrobno razčlenjen sam
postopek sprejemanja strategije. Predlog take strategija namreč pripravi uprava
Slovenskega državnega holdinga, ki ga potrdi nadzorni svet Slovenskega
državnega holdinga. Ta pa ga nato posreduje Ministrstvu za finance. Usklajen
predlog strategije se nato posreduje Vladi Republike Slovenije, ki sprejme
strategijo. Soglasje k njej pa poda tudi Državni zbor.
S sprejetjem strategije bodo
opredeljeni konkretni upravljavski cilji, med ostalimi tudi katero premoženje
je lahko namenjeno za prodajo. Prodaja državnega premoženja bo torej
načrtovana.
OECD se je v svojem komentarju k
predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu opredelil do zakonskega
določila, da se za Slovenski državni holding, kolikor ni v tem zakonu drugače
določeno, uporabljajo določila zakon o gospodarskih družbah. OECD je to
zakonsko rešitev opredelil kot skladno s priporočili OECD in celo poudaril, da
se to šteje za dobro prakso v številnih državah članicah OECD. OECD je sicer na
posredovan predlog zakona podal nekatere pripombe, ki so v sedanjem na odboru
amandmiranem zakonu v celoti upoštevane. Med ostalim so se pripombe OECD
nanašale na področje imenovanja, razrešitve in sestave nadzornega sveta, kjer
je bila sprejeta rešitev 37.a člena, po katerem mandatu članom nadzornega sveta
ne prenehajo sočasno, pač pa sukcesivno. V skladu s priporočili OECD je bilo iz
besedila zakona črtana možnost prenosa slabih terjatev bank na holding.
Reševanje slabih naložb bank pa bo urejeno s posebnim zakonom.
V Novi Sloveniji menimo, da je nov
koncept upravljanja kapitalskih naložb, kot jih prinaša ta zakon, dober in
učinkovit ter bo na ta način dosežen cilj poenostavitve strukture upravljanja.
jasnejše opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb ter tudi
oblikovanje enotne premoženjske rezerve države.
Predlog zakona o Slovenskem državnem
holdingu bomo poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije podprli. Podprli bomo
tudi koalicijske amandmaje in se v tem trenutku tudi iskreno zahvaljujem vsem
članom strokovne skupine, ki je v času počitnic naredila kar se je pač narediti
dalo. A priori nasprotnike zakona pa lepo prosim, kolegialno prosim, da implementaciji
Zakon o SDH ne prepisujejo črne in kriminalne prihodnosti v metodi lastne kože.«

Magnetogram stališča Mateja Tonina:

“Spoštovane kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!

Ob vsej
socialni demagogiji, ki smo ji priče v razpravah o Slovenskem državnem
holdingu, je verjetno res vsem v posmeh določilo 1. člena tega zakona, ki
govori o namenih in načelih Slovenskega državnega holdinga, o tem, kako naj bi
poskušali doseči koncentrirano upravljanje, da naj bi vzpostavili pregleden
sistem upravljanja in izpolnjevali določene druge zakonske obveznosti. Občutek
imam, da je vsaka ponujena roka opoziciji tako ali drugače zavrnjena. Spomnite
se, pred počitnicami smo začeli z obravnavo tega zakona, ki smo jo takrat
prekinili in smo rekli, bodo to obravnavale čez poletje posebne skupine, ki
bodo ta zakon predelale. To smo storili, in to je bila neka konkretna roka.
Danes je to problem. Problem je zaradi tega, ker je zdaj očitek, da je prišel
popolnoma nek nov in drugačen zakon. Ja, ali ni to logično, če smo junija ali
julija to zadevo prekinili, jo čez avgust uskladili, da so določeni popravki,
meni se zdi to popolnoma normalno, in so upoštevani tudi opozicijski predlogi.
Občutek imam, da karkoli naredimo, ne narobe. Narobe je to, ker ni danes
prisotne celotne Vlade tukaj. V redu, predstavljam si, da tudi če bi tu sedeli
Ban Kimun, Barak Obama ali pa Angela Merkel, tudi to ne bi bilo v redu. Veste,
vedno se najde kaj, kar ni v redu.

Če samo
nekaj socialno-demagoških tem nanizam. Da gre za krajo stoletja, to je teza. V
nadaljevanju razprave pričakujem, da boste na to tezo jasno odgovorili in jo
pojasnili. Ker si ne predstavljam, zakaj bi prišlo do kraje državnega
premoženja, če neko premoženje prenesemo na drugo obliko ustanove, podjetja,
karkoli. Boste razložili, saj parlament je za razprave in boste imeli to
priložnost.

Naslednja
teza, ki se pojavlja, je tudi ta, da naj bi izgubili 100 tisoč delovnih mest.
Blazna številka, ne znam si predstavljati te brezposelnosti. Ne vem, katera
vlada se ne bi ustrelila v koleno pri tem. Če mislite, da smo tako neumni,
potem se, na srečo, motite. Tudi to je treba pojasniti, kako in zakaj si vi
predstavljate izgubo 100 tisoč delovnih mest. Veste, ker če to govorite v
parlamentu, o tem pišejo mediji in ljudje so prestrašeni. 100 tisoč delovnih
mest je ogromna številka in dajte vsaj z nekimi konkretnimi argumenti pojasniti,
zakaj in kako se bo to zgodilo.

Teza, da
Slovenijo tako ali tako upravlja Vlada oziroma gospod Janez Janša osebno, se
tako ali tako stalno pojavlja. In da Državni zbor ne bo imel vpliva na
upravljanje premoženja. Kolegi pred mano so jasno pojasnili, kdo bo moral
sprejeti strategijo. Tisti, ki ste zakon prebrali, veste, da bo moral ta
holding tudi poročati Državnemu zboru. Državni zbor bo imel pri upravljanju
državnega premoženja neko vlogo, seveda pa ne bo imel vpliva na konkretne
stvari, da bomo mi določali, kje bo kakšen direktor sedel; mogoče tudi to koga
moti.

Potem je
na eni strani obtožba, da je bila zelo kratka razprava. Pa je celo kolegica
Bratušek je priznala, da so čez poletje delali in da je delala delovna skupina,
ki ima vendar neke rezultate.

Da zakon
ni bil predstavljen širši strokovni javnosti. Kot je meni znano, je bil
predstavljen Ekonomsko-socialnemu svetu. Če kaj spremljate medije, ste lahko
videli, da so ga praktično premleli vsi znani slovenski ekonomisti. Seveda,
nekateri so se zavzeli zanj, drugi so mu nasprotovali, ampak o njem se je
govorilo in o njem se je debatiralo. Da ne govorim o tem, da so mediji ogromno
o tem pisali in govorili.

Naslednja
stvar, da gremo mimo vseh priporočil OECD, da delamo po svoje in tako naprej.
Če sem dobro ministra poslušal, in najbrž bo danes še večkrat povedal, da so
bila upoštevana priporočila OECD. Potem, druga je takšna cvetka, ki se prav
tako zelo pogosto pojavlja, je, da bo od sedaj naprej z državnim premoženjem
opravljal centralni komite strank. To je trditev. Po drugi strani pa je gospod
Veber prej govoril, da uvajamo najbolj nepregledno obliko upravljanja državnega
premoženja. Sedaj, to boste tudi v nadaljevanju v razpravah pojasnili, kako gre
to skupaj. Na eni strani je jasno, da naj bi opravljal Centralni komite
političnih strank, na drugi naj bi pa bila to najbolj nepregledna oblika
upravljanja. Jaz približno razumem kaj je problem SD, pa mi naj kolegi iz SD ne
razumejo, bom rekel, jih imam zelo rad, pa uživam v diskusijah, v razpravah z
njimi in mislim, da je tudi parlament primerno mesto, ampak jaz mislim, da
njihov osnovni problem je AUKN. AUKN je na nek način njihov otrok. In sedaj, če
se mi temu otroku odpovemo, če grdo rečem, ali pa če AUKN ukinemo, pade tudi
njihov koncept opravljanja državnega premoženja in s tem na nek način tudi damo
nezaupnico njihovemu predlogu. To je dejstvo, ampak resnica pa je, da se je za
tem AUKN, da se je poskušalo vzpostaviti nek kvazi neodvisno agencijo na katero
so tudi bivši koalicijski partnerji SD opozarjali, da gre tipično politično
kadrovanje, in da so bili tam tudi jasno nastavljeni določeni posamezniki, ki
se je vedelo kam spadajo, seveda se je pa za to krinko neodvisnega opravljanja,
so se pa skrivali razni strici, pa ne mislim govoriti o stricih iz ozadja, tam
mi že mahajo kateri so, ampak so upravljali s trem premoženjem nekateri posamezniki,
katerih priimki se začnejo na “IS” ali “ZE”. To pač so tudi
številni znali povedati. Saj mislim, da nima smisla, govorim o prednostih
novega koncepta in pa novega SDH. Bi si pa želel, s kolegom Frangežem sva
večkrat na hodnikih to razpravljala in govorila, da bi bile vsaj nekatere teme,
ki bi v slovenski politiki vzpostavile kanček medsebojnega zaupanja, da ne bi
pri vsaki stvari videli neke teorije zarote. Vi pri tem državnem holdingu
vidite svojo teorijo zarote, mi jo vidimo kje drugje, ampak jaz si upam in si
želim, da bi končno prišel čas, ko bomo eden drugemu lahko tudi verjeli, da pa
kakšno stvar pa tudi delamo v dobri veri. In še z zadnjo stvarjo bi zaključil,
ki pa najverjetneje tudi ne bo všeč mojim kolegom iz opozicije. Jaz se zavedam,
da je ta vladna koalicija in ta vlada izjemno nepriljubljena oziroma zunaj
priljubljena, ker sprejemamo neprijetne ukrepe. To pač moramo storiti, to
Slovenija potrebuje, če se hočemo rešiti. In opozicija je v zelo enostavni
vlogi, s socialno demagogijo, z nasprotovanjem tej vladni koaliciji, tej vladi,
našim rešitvam, enostavno gradi svojo javno podobo in njen javni red in kraste.
Sicer je to kratkoročnega diha, če bodo seveda nas zrušili, bomo morali to
odgovornost prevzeti sami in takrat jih ne bo čakalo nič manjši problemi. In
jaz bi si želel, da bi bila naša opozicija del rešitev, ne pa del problema.”

Razprava Jožefa Horvata:

“Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke,
spoštovani poslanci, spoštovani gospod minister dr. Šušteršič. Jaz sem prav
zadovoljen in vesel, ko poslušam razprave nekaterih poslank in poslancev, ki so
konstruktivne, ki se zavedajo v kakšni situaciji se danes Slovenija nahaja.
Morda bo moja misel nekoliko trda, morda preveč dramatična in morda, če bi
poslušal in ga poslušam guvernerja Banke Slovenije bi sodila na zaprti del
seje. Slovenija je v izredno težki situaciji. Verjetno ne zaradi 8-mesečne
vladavine te koalicije. Vsaj tukaj smo si menda ja enotni. Pač zaradi napak, ki
jih je Slovenija delala praktično skozi vso svojo 20-letno več obdobje. Danes
je Slovenija na intenzivni negi, in če gledam monitor na katerem se prikazuje
srčni utrip, včasih zagledam neprekinjeno črto. Res, izjemno se bojim za to
državo, ki je nastala po volji in slovenskega naroda in iz velike ljubezni
Slovencev in velike želje imeti svojo državo. Morda se res politika v zadnjih
letih preveč mačehovsko obnaša do te države, ki je last Slovenk in Slovencev.
Jaz bom nadaljeval, se strinjam tukaj, zagotovitvijo mojega spoštovanega kolega
Matjaža Hana, ki ga spoštujem. Spoznala sva se že pred osmimi leti, ko sem jaz
prvič prišel v ta Državni zbor. On je ugotovil, da bonitetne ocene še vedno
padajo. Seveda. Verjetno nihče ni pričakoval, da bodo v trenutku, ko je
prisegla tukaj nova slovenska Vlada, da bodo bonitetne ocene šle navzgor. Zakaj
padajo? Zato, ker bonitetne hiše ocenjujejo in vidijo, vidijo resnico, da se
slovenska politika ne zna poenotiti, in ker se ne zna poenotiti, ni sposobna
sprejeti nobene reforme. Reforme so tisti tektonski premiki v slovenski
zakonodaji, ki bi prinesli nekaj dobrega za blaginjo slehernega Slovenca. Res
je, kolega Han, ti zakoni, ki smo jih sprejeli, so res da odpravili neke
birokratske ovire, lahko bi se morda tudi strinjal, da so nekateri celo imeli
kozmetično značaj. Ampak poglejte, danes, ko se pogovarjam z delodajalci, z
gradbinci, tisti ki so še nad vodo, zahtevajo od nas, od tega parlamenta, da
sprejmemo tektonsko, drugačno delovno-pravno zakonodajo, kot jo imamo sedaj, ki
je, vemo vsi, izjemno socialistična in izjemno sindikalna. Z vsem spoštovanjem
do sindikalnega gibanja, ampak ne na račun delovnih mest. ker delovna mesta ne
bo ustvarila ta Vlada, jih ne sme ustvarjati. Jaz bom vesel, če jih bo
zmanjševala tam kjer je to v njeni pristojnosti, ker je preveč neproduktivnih
delovnih mest in slovenski davkoplačevalci vsega tega enostavno več ne zmoremo
plačati. Mi moramo enkrat dokončati našo tranzicijo in dejansko tudi nekoliko
drugače razmišljati, prekiniti enkrat za vselej socialističnim modelom
razmišljanja. To enostavno nismo sposobni, saj tudi danes slišim, da bi prodali
pa ne bi prodali. Sedaj ta koalicija, ki je dobila mandat, da opravlja to
državo, se je pač odločila, da naredi vse transparentne korake, da se iz
gospodarstva umakne. Vemo, to generalko že delamo pravzaprav 20 let, da
enostavno država ne zna gospodariti z državnim premoženjem. Danes vas vprašam,
kolegice in kolegi, je kdo pripravljen kupiti recimo finančno institucijo v
Sloveniji za en evro, ta pa ima recimo eno milijardo izgube. Ali jo je kdo
pripravljen kupiti? Ne vidim nobene roke. Eden tam zadaj, pa mislim, da ni
resen. Ni poslanec. Je resen, ampak ni poslanec. Poglejte, ampak potem pa
nasprotujemo čemur, da ima kdo interes, da bi pa takšni institucijo kupil, pa
ne za en evrov. Jaz sem prvi, ki je ne dam po takšni ceni, ampak po tržni ceni.
Mi danes govorimo tudi o dvanajstih, štirinajstih milijardah. Ja. Nihče ne
pove, po kakšni metodologiji štirinajst, trinajst, dvanajst milijard. Morda je
to knjigovodska vrednost. Na trgu velja tržna vrednost. Je tako. Je tako. Nas v
tujini več nihče resno ne jemlje. Tudi to bi moralo verjetno biti na zaprti
seji povedano. Žal je tako. Mi se ne moremo poenotiti. Hvala bogu smo se
poenotili, se je slovenska politika poenotila prejšnji teden, 20. tega meseca,
glede ene banke izven Slovenije, ampak to kot da izgleda slovensko javnost ne
zanima, kot da ni pomembno. Vesel pa sem, da smo vsaj tukaj dosegli in dejansko
z enim glasom sporočili evropski in svetovni javnosti, kaj mislimo glede, bom
zdaj zelo na široko rekel, širitvenega procesa Evropske unije.

Res je,
da čas ni knjigovodska kategorija, ima pa lahko tudi hude finančne učinke. Zato
bi, kolegice in kolegi, le pričakoval, da smo se julija poenotili glede
sprejemanja Predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu. Na julijski seji
smo rekli, ne, prekinimo in imenujmo delovno skupino, in to smo naredili. Vsaka
parlamentarna stranka je predlagala ljudi v delovno skupino. Treba jim je
čestitati. S tem, kar je kolega Marko povedal, kateri predlogi so bili sprejeti
s strani kolegov iz Socialnih demokratov, sem prav zadovoljen in lahko rečem,
da je bilo med nami, torej med koalicijo in opozicijo ali vsaj Socialnimi
demokrati sklenjen nek formalen sporazum glede Slovenskega državnega holdinga.
In če smo takrat, julija, rekli, da prekinemo in nadaljujemo jeseni – glejte,
po mojem koledarju je zdaj jesen in mislim, da je zdaj pravi trenutek, da
absolviramo to temo, Slovenski državni holding, in da poskrbimo za čimprejšnjo
implementacijo.

Povsem
tudi razumem, saj je človeško, da kolegom, ki so snovali in sprejemali zakon,
ki je ustvaril Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb, ni všeč, da smo v
koalicijsko pogodbo zapisali, da bomo AUKN ukinili. To je povsem človeško, da
se enostavno s tem, kar si naredil in se zdaj ukinja, ne moreš strinjati.
Ampak, jaz sem ustanavljanje AUKN spremljal od zunaj, žal ali pa na veselje.
AUKN je nastala – to sem na odboru povedal in zdaj ponavljam, da se bo bolj
prijelo – AUKN je nastala na temelju problematične zakonodaje, tako gospod
prof. Bogomir Kovač. Prof. Kovač ni kdorsigabodi. Jaz zelo rad poslušam
mednarodno uveljavljene profesorje in ekonomiste. In bi bil tudi vesel, da bi
nam, poslancem, v bodoče kaj pisali v glavno pisarno Državnega zbora ali pa
vsakemu posebej, ker zelo rad berem in poslušam takšna mnenja. Torej, Kovač:
“Na temelju problematične zakonodaje je nastala AUKN, seveda v običajni
institucionalni praznini. Agencija naj bi bila nekakšen varuh in usmerjevalec
državnih naložb, skrbnik in kadrovski selektor nadzornih svetov.” Mi
toliko govorimo o političnem kadrovanju. Seveda, če bi že zdavnaj
sprivatizirali to državno premoženje, ki je danes zelo malo vredno, potem teh
debat že zdavnaj ne bi imeli več. Povsem normalno je, če vlada kadruje, da je
to politično kadrovanje, saj je vendar vlada političen organ. Jaz nimam prav
nobenih problemov, če je gospa Dagmar Komar bila blizu Socialnim demokratom,
pač je, normalno, saj to je njena svoboda. Da je pač potem, ko je bila
imenovana za predsednico uprave, zamrznila člansko izkaznico, pa tudi če je ne
bi, mene to sploh ne moti, vsak človek ima svobodo tudi pri politični
opredelitvi. In če vlada kadruje, vlada je političen organ, torej je kadrovanje
politično. Pametna vlada pa bo seveda kadrovala tudi sposobne in kompetentne
kadre.

In še
naprej glede AUKN: “Agencija za upravljanje kapitalskih naložb ni ne
gospodarska družba, ni tudi tipičen državni organ, lahko rečemo, da je nekakšen
mutant,” tako pa prof. Rajko Pirnat, ki tudi ni kdorsigabodi v tej državi,
ne nazadnje je bil tudi minister v osamosvojitveni vladi.

Zdaj
zaključujem s tem, da najavljam podporo amandmaju k 1. členu, ki ureja status
Slovenskega državnega holdinga. Hvala bogu, Slovenski državni holding je oziroma
bo gospodarska družba, kar pomeni, da ima drugačne vzvode gospodarjenja od državnega
organa, kot je agencija, ki je imela zelo čudno kombinacijo organov in tako
naprej, zdaj se pač to agencijo ukinja.

Poglejte,
še druga zadeva. Mi ko smo v preteklem mandatu politiko spremljali preko
medijev, smo videli koliko je problemov, tudi ta AUKN povzročal takratni
koaliciji, predvsem levemu trojčku. Mi smo vedno gledali prepiranja med
predsednikom Pohorjem in takratnim ministrom Golobičem. In kako naj potem
navaden državljan si ustvari neko objektivno sliko in kako naj reče: Ja, ta
rešitev je pa optimalna. Jaz bi lahko še marsikaj rekel, tudi o TEŠ 6, kjer smo
tudi gledali prepiranja v prejšnji koaliciji… / znak za konec razprave/ pa
kljub vsemu zdaj mislim, da smo nekako to zadevo absolvirali in upam tudi, da
se državno poroštvo ne bo nikoli unovčilo.

Hvala
lepa. In zakonu želim srečno implementacijo.

Hvala
lepa.”