Jožef Horvat na izredni seji: gospodarstvu moramo čim hitreje zagotoviti ustrezno poslovno okolje

Državni zbor je v torek na izredni
seji obravnaval nekaj pomembnih zakonov, ki bodo pripomogli k krepitvi in
oživitvi slovenskega gospodarstva. Aktivno so razpravljali tudi poslanci NSi.
Poslanci so sprejeli zakon o gospodarskih družbah, zakon o preprečevanju zamud
pri plačilih, zakon o graditvi objektov, zakon o prostorskem načrtovanju, zakon
o spodbujanju neposrednih tujih investicij itd. Objavljamo magnetograme
nastopov poslancev NSi.

Stališče poslanske skupine NSi pri zakonu o gospodarskih
družbah je predstavil poslanec Jožef Horvat. Objavljamo magnetogram:

»Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod
minister. Državni sekretar. Kolegice in kolegi.

Dovolite
najprej moje iskreno obžalovanje, da tukaj ni skoraj ene tretjine slovenskega
parlamenta pod imenom Pozitivna Slovenija in resnično obžalujem celo tedensko
obstrukcijo zelo pomembne seje DZ. Hvaležen sem vam, spoštovana podpredsednica,
da vsaj vi predstavljate največjo poslansko skupino v DZ.

Sedaj pa
k zakonu. Gospodarstveniki imajo prav, ko pravijo, da jim država naj omogoči
predvsem ugodno poslovno okolje, posle pa bodo že lahko sklepali in jih tudi
izvajali sami. Zelo podobne odzive smo dobivali poslanci Nove Slovenije, ko smo
se po različnih slovenskih regijah srečevali s podjetniki in jih povprašali po
njihovih težavah. Pri pripravi novele Zakona o gospodarskih družbah smo zato
poskušali slediti predvsem tem, da bi v danih okoliščinah z določenimi
spremembami gospodarstvu čim hitreje zagotovili ustrezno poslovno okolje. S
predlogom zakona se zato odpravljajo določene nejasnosti in slabosti obstoječe
zakonodaje.

Spremembe gredo predvsem v smeri zmanjševanje
administrativnih ovir, na katere so opozorili najprej podjetniki, Obrtna
zbornica Slovenija, AJPES in tudi druga zainteresirana javnost. Naj naštejem
nekatere novosti novele Zakona o gospodarskih družbah. Prvič. Novela zakona bo
uvedla objavo letnega poročila družb in sicer ne več v Uradnem listu, ampak na
spletni strani AJPES-a, nadomestilo za objavo bo znatno nižje kot je to bilo
sedaj, plačalo pa se bo šele po objavi. Drugič. Skrajšuje se rok za izbris
samostojnega podjetnika iz poslovnega registra. Tretjič. Zvišuje se meja letnih
prihodkov, do katerih lahko podjetnik vodi enostavno v knjigovodstvu. Četrtič.
Uvaja se tudi možnost enostavnega prenosa dela podjetja ali pa podjetja v
celoti na podjetnikove otroke oziroma njegove najbližje. Novela zakona je
pripravljena z namenom, da olajša poslovanje tako velikim, kot tudi malim
podjetjem in jim končno omogočijo okolje v katerem se bodo lahko posvetili
predvsem poslovnim idejam in njihovemu uresničevanju.

Nova
Slovenija bo pri tem skušala pomagati tako, da bo zakon v predlagani obliki tudi
podprla.

Podprli
bomo tudi predlagani amandma in bomo tudi spremljali izvajanje zakona o
gospodarskih družbah v življenju in tudi predlagali morebitne potrebne
spremembe v prihodnosti.

Hvala
lepa.”

Stališče NSi do zakona o preprečevanju
zamud pri plačilih je predstavil Jožef Horvat. Objavljamo magnetogram:

»Najlepša hvala gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in
kolegi, spoštovana gospoda ministra! Ja, govorimo o plačilni nedisciplini,
vendar pri definiciji plačilne nediscipline moramo biti gotovo eksaktni. Ali
govorimo o plačilni nedisciplini, če podjetje nima denarja in ne more svoje
obveznosti plačati, denarja pa nima zato, ker nek kupec ni poravnal do tega
podjetja svoje obveznosti iz tega, ker ta tudi nima denarja ali pa zato, ker je
plačilno nediscipliniran. Plačilna nedisciplina gotovo negativno vpliva na
likvidnost, konkurenčnost in razvoj gospodarskih subjektov ter zapleta njihovo
finančno upravljanje. Upniki zaradi zamud pri plačilih potrebujemo zunanje
financiranje, ki je težje ali pa težko dostopno v obdobju gospodarskega upada.
Ob sprejetih ukrepih za oživitev gospodarske rasti je potrebno posebno
pozornost posvetiti prav plačilni disciplini. Ob lokalnih obiskih poslancev
Poslanske skupine Nove Slovenije, ki sem jih že omenjal, nas podjetniki, zlasti
v malih in srednjih podjetjih opozarjajo na nujno potrebne zakonodajne ukrepe
na tem področju. Številna uspešna podjetja z dobrimi in perspektivnimi programi
so pristala v prisilni poravnavi ali celo stečaju zgolj iz razloga neplačil
oziroma nepravočasnih plačil njihovih kupcev. Sprejetje predloga zakona je
torej nujno potrebno, da se zmanjšajo negativne posledice plačilne
nediscipline, zaupnike in se tako preprečijo opisane težko popravljive
posledice za gospodarske subjekte in posledično tudi za delovanje države. V
zadnjih letih so bili sicer sprejeti številni predpisi, katerih namen je bil
izboljšati poplačilo terjatev upnikov. Med ostalimi je bil noveliran tudi Zakon
o izvršbi in zavarovanju. Vendar pa se je pokazalo, da navedene pobude niso
bile dovolj, saj se težave v plačilni nedisciplini niso zmanjšale. Kot dodaten
ukrep se zato uvaja izvršnica. Z izvršnico daje podpisnik, to je dolžnik, ki je
gospodarski subjekt, banki pooblastilo, da plača obveznosti iz sredstev na
njegovem računu, imetniku izvršnice, to je upniku. Na podlagi izvršnice lahko
upnik zahteva izpolnitev obveznosti v breme denarnih sredstev, ki se vodijo na
kateremkoli dolžnikovem računu, pri kateremkoli ponudniku plačilnih storitev.
Izvršnica zaostruje položaj dolžnika, kljub temu pa dolžnik vseeno uživa primeren
nivo varnosti in zaščite pred zlorabami izvršnice, saj predlog zakona določa,
da izvršnica nima pravnih učinkov, če ni vpisana v register pri AJPESU.
Izvršnica se kot učinkovit instrument za odpravo plačilne discipline že
pokazala v dosedanji praksi, morda naj naveden tudi sam tukaj primere dobre
prakse pri sosedih, na Hrvaškem. Zato pričakujemo, da bo v povezavi z ostalimi
ukrepi za odpravo plačilne nediscipline izvršnica doprinesla k odpravi zamud
pri plačilih. Zakon uvaja tudi nekatere tako imenovane tehnične rešitve, kot na
primer glede dolžine in teka plačilnih rokov in glede minimalnega zneska za
vključitev terjatve v obvezni večstranski pobot. Vse te novosti bodo po mnenju
poslancev, Poslanske skupine Nove Slovenije občutno pripomogle k izboljšanju razmer,
zaposlovanje zlasti malih in srednjih podjetij in zato bomo zakon tudi podprli.
Hvala lepa.«

Stališče do zakona o graditvi objektov je prav tako
predstavil Jožef Horvat. Objavljamo magnetogram:

»Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi.
Spoštovani gospod minister.

Novela
zakona o graditvi objektov v prvi vrsti predstavlja ukrep odprave
administrativnih ovir pri pridobivanju soglasij v zvezi z izdajo gradbenega
dovoljenja. Najpomembnejša novost je skrajševanje rokov za izdajo soglasij pri
pridobivanju gradbenih dovoljenj in dosledno uveljavljanje načela molk je
odobritev. Kljub temu, da je že sedaj po določilih zakona o splošnem upravnem
postopku določen rok za izdajo zaprošenega soglasja, ki je 30 oziroma 60 dni pa
se soglasodajalci teh rokov niso držali, ne da bi bili zato kakorkoli
sankcionirani. Na odločitev o vlogi za izdajo soglasij so morali investitorji
čakati celo pol leta ali več. Tako je lahko postopek izdaje gradbenega dovoljenja,
če je bilo udeleženih več soglasodajalcev, trajal celo več let.

Zakonodajne
spremembe za odpravo neupravičeno dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju
dovoljenje so nujne in potrebne, če je naš namen – in upajmo, da je to namen
vseh nas -, da se kolo gospodarskega razvoja zažene naprej. Možnost
pridobivanja gradbenih dovoljenj v razumnem času je potrebna tudi zaradi
interesa tujih investitorjev, ki kot glavni razlog za to, da Slovenija ni
zanimiva za tuja vlaganja, navajajo zapletene in dolge administrativne postopke
pri pridobivanju različnih vrst dovoljenj, tudi gradbenih. K hitrejšim
postopkom izdaje gradbenih dovoljenj bo prispevalo tudi zmanjšanje obremenitve
upravnih organov z zadevami v zvezi s pridobivanjem dovoljenj za vzdrževalna
dela na objektih in odpravo obvezne pridobitve uporabnega dovoljenja za
enostanovanjsko hišo.

Pozdravljamo
tudi gradnjo samooskrbnih stavb, ki uporabljajo energetsko in okoljsko
učinkovitejše rešitve. Ta oblika gradnje je glede na tehnološki razvoj možna in
zaželena, pa tudi okolju prijazna. Po naših pričakovanjih bo veliko pripomogla
k oživljanju podeželja in ohranjanju poseljenosti krajine. V številnih krajih
je bila doslej ovira za nove gradnje pomanjkljiva komunalna oprema sicer
zazidljivih zemljišč z vodovodom in kanalizacijo.

Torej,
dovolj razlogov, ki sem jih naštel, da bomo poslanci Poslanske skupine Nove
Slovenije novelo Zakona o graditvi objektov podprli. Hvala lepa.«

Zakon o prostorskem načrtovanju je v
imenu NSi predstavil Jožef Horvat. Objavljamo magnetogram:

»Hvala lepa, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi, gospod
minister.

Naj
spomnim, da smo v koalicijski pogodbi zapisali in se zavezali, da bomo
poenostavili prostorsko načrtovanje občin ter odpravili administrativne ovire
in krč, ki se je pojavil pri umeščanju objektov v prostor. Z novelo zakona o
prostorskem načrtovanju sledimo ravno tem ciljem. Osnovni cilj predloga zakona
je namreč odprava problemov v postopkih priprave občinskih prostorskih načrtov,
ki se v praksi pojavljajo zaradi neustrezne obstoječe zakonodaje. S spremembo
zakona želimo omogočiti čim hitrejšo in lažjo pripravo, spreminjanje ter
dopolnjevanje občinskih prostorskih aktov, povečuje se prožnost sistema
prostorskega načrtovanja, daje pa se tudi možnost za zakonito reševanje
situacij, ki so jih občine do zdaj reševale dolgotrajno ali pa na meji
zakonitosti. Posamezne občine si bodo tako lahko dokaj hitro zagotovile
ustrezne pravne podlage za izvedbo svojih razvojnih projektov in večjih
investicij. Na novo se uvaja tudi instrument presojanja pobud za spremembo
namenske rabe zemljišč, ki bo razbremenil občine nadaljnjih postopkov, občanom
pa dal pošten odgovor o ustreznosti njihove pobude. Med dobrodošle spremembe,
ki bodo potencialnim investitorjem olajšale gradnjo pa lahko štejemo tudi
manjše širitve območij pozidave za industrijske, proizvodne in turistične
objekte ter gradnjo samooskrbnih objektov na področjih, ki še niso komunalno
opremljena. Nova Slovenija se je v svojem programu zavezala, da se bo zavzemala
za razumno poenostavitev upravnih postopkov in debirokratizacijo. V luči sprememb,
ki jih uvaja omenjena novela zakona lahko rečemo, da gremo po poti uresničitve
tega cilja, zato bomo poslanci Nove Slovenije ta zakon tudi podprli. Hvala
lepa.«

Stališče NSi do zakona o umeščanju
prostorskih ureditev državnega pomena v prostor je predstavil poslanec NSi
Janez Vasle. Objavljamo magnetogram:

» Spoštovani kolegice, kolegi,
spoštovana gospa podpredsednica, vsi prisotni. Predlagana novela zakona posega
na področje državnega prostorskega načrtovanja in bo omogočila predvsem časovne
in finančne prihranke. Odpravljajo se pa tudi določene nejasnosti in
nedoslednosti, ki so se pojavile v času izvajanja sedaj veljavnega zakona. Tako
se na primer ukinja oddajanje različne dokumentacije v analogni obliki,
postavlja se nov portal prostorskega informacijskega sistema, ki bo skrbel za
dostopnost dokumentov v digitalni obliki z namenom, da se poveča učinkovitost
je Vlada optimizirala tudi seznam državnih nosilcev urejanja prostora in jim
dodelila večjo odgovornost pri načrtovanju prostorskih načrtov. Pričakuje se,
da bodo pozitivni učinki sprememb opazni tudi pri koordinaciji med občinami in
ministrstvi ter drugimi udeleženci v postopkih prostorskega načrtovanja
državnega pomena. Podobnih pozitivnih sprememb je še kar nekaj. V Novi
Sloveniji menimo, da je nujno, da se zakonske določbe, ki v praksi ne zaživijo
oziroma povzročajo več težav kot koristi, čim prej odpravijo in nadomestijo z
ustreznejšimi rešitvami. Ker gre pri omenjenem zakonu predvsem za takšne vrste
sprememb in za poenostavitev nekaterih birokratskih postopkov, bomo v Novi
Sloveniji ta zakon podprli.«

Stališče do zakona o spodbujanju tuji
neposrednih investicij je predstavil Jožef Horvat. Objavljamo magnetogram
stališče:

»Hvala lepa, gospod predsednik, kolegice
in kolegi, gospod minister.

Gospodarska
in finančna kriza nas silita v iskanje rešitev, s katerimi bi nam uspelo
gospodarske kazalce obrniti navzgor. Pri tem je Vlada postavljena pred različne
dileme in omejitve, ki jih pred njo postavlja trenutno slovensko in globalno
okolje. S spremembami in dopolnitvami Zakona o spodbujanju tujih neposrednih
investicij in internacionalizacije podjetij želi Vlada pripraviti temelje za
novo javno agencijo, ki bo nastala z združitvijo dveh obstoječih agencij. Pričakujemo,
da se bodo s to združitvijo pojavili določeni sinergijski učinki, ki bodo lahko
dali spodbudo dodatnemu tehnološkemu razvoju in inovativnosti v slovenskem
gospodarstvu.

V Novi
Sloveniji smo mnenja, da se je na krizo potrebno odzvati proaktivno in da je
potrebno intenzivno iskati odgovore na izzive, ki jih pred nas postavlja
globalno gospodarsko okolje, kjer je inovativnost še posebej cenjena in
nagrajena. Menimo, da bi bila novo ustanovljena agencija lahko nekakšen
spodbujevalec razvojno inovativne miselnosti v Sloveniji, zato bomo predlagano
spremembo zakona podprli. Hvala lepa.«