JERNEJ VRTOVEC ZA DELO: NAJVEČJI PROBLEM VLADE ROBERTA GOLOBA JE POMANJKANJE VIZIJE

V stranki je dejaven že od srednješolskih let. Vodil je njen mladi forum. Trikrat je bil izvoljen za poslanca, v tretji vladi Janeza Janše je bil minister za infrastrukturo. Je spreten govorec, kar je verjetno razlog, da je bil dolgo strankin predstavnik za stike z javnostjo. V tem času si je nabral veliko znanstev v novinarskih vrstah. Prepričan je, da bi moral Anže Logar ustanoviti svojo stranko in da mora desnica opraviti resen pogovor, kako na prihodnjih državnozborskih volitvah zmagati in sestaviti vlado.

Ste predstavnik opozicijske NSi, ki redno komunicira z generalno sekretarko vladajoče stranke Gibanje Svoboda Vesno Vuković. Ali to nekoliko nenavadno?

Komuniciram z vrsto ljudi, ki jih poznam, tudi z novinarji in nekdanjimi novinarji. Gospo Vuković poznam okoli 15 let, iz časov, ko je bila novinarka na Dnevniku. Sicer pa mislim, da je v Sloveniji komunikacije prek meja lastne politične opcije premalo.

Kaj je z njenim domnevnim vabilom za vstop v koalicijo?

Od nje do mene ni prišlo nobeno vabilo glede vstopa v obstoječo koalicijo. Niti nisem pravi naslov za te zadeve. Naj pa glede tega vprašanja povem svoje mnenje: absolutno ne vidim možnosti, da bi NSi sodelovala v tej koaliciji. Zakaj ne? Ker vlada večino stvari dela v nasprotju z našim programom in vrednostnimi usmeritvami.

Smo pa seveda stranka dialoga in odprti za sodelovanje, zlasti na treh točkah, na katerih je treba nujno spremeniti stvari – boljše poslovno okolje in gospodarstvo, zato da bodo ljudje imeli dobre plače, vsem dostopno javno zdravstvo ter drugi blok nuklearne elektrarne. To so tri ključne teme za NSi, o katerih se mora pogovarjati slovenska politika, in seveda smo se o tem pripravljeni pogovarjati tudi z Gibanjem Svoboda. Kar zadeva vstop moje stranke v to koalicijo, pa v tem mandatu ne bo priložnosti glede na to, kako gredo stvari v prvem letu mandata Roberta Goloba. Niso jih dobro zastavili in tudi ne peljejo jih dobro. A še večji problem je pomanjkanje vizije – kaj je tisto, kar je ključno za dolgoročni razvoj Slovenije, splošno blaginjo za naslednje generacije.

Mislim, da desna sredina potrebuje nove moči. Od leta 2008 namreč na volitvah doživljamo poraz za porazom, in če Slovenija dobi desnosredinsko vlado, je to le posledica spleta okoliščin. Čez 35 odstotkov na volitvah torej ne pridemo, zato je za uspešno zgodbo treba prevetriti desno sredino. Tega se v NSi zavedamo in pred tem si ne zatiskamo oči. Opraviti je treba katarzo – tako vrednostno, vsebinsko kot tudi generacijsko. Sam menim, da ustanovitev platforme še ni tista potrebna katarza, treba bo stopiti še nekaj korakov naprej.

Dejansko se mora celotna desna sredina pogovoriti, kako lahko na volitvah leta 2026 zmagamo in sestavimo vlado, ki se bo začela ukvarjati s tem, kako Slovenijo spraviti med najbolj razvojne države EU. Žal nas prehitevajo države, ki so bile še pred desetimi leti za nami. Desna sredina bo imela to priložnost, če bo nagovarjala zlasti center, če pa bo skrajna, se bo ponovno našel novi obraz ali iniciativa, ki bo merila na sredino. To pa je hkrati tudi priložnost za NSi, da postane močan center.

Vaš poslanski kolega iz SDS Danijel Krivec je na vprašanje Dela, ali verjame, da NSi ne bo več koalirala z njegovo stranko pod vodstvom Janeza Janše, odgovoril, da se »zarečenega kruha v politiki največ poje«.

Veliko zarečenega kruha smo že pojedli, ker od leta 2008 ponavljamo, da bomo zmagali na volitvah, pa se to ne zgodi. In po porazu se ne zgodi resna katarza, da bi pustili dovolj prostora za programsko in vsebinsko rast opcije. Nekaj bo torej treba spremeniti, da bo desna sredina prišla na volitvah do 51 odstotkov in do večine v državnem zboru. Jasno je, da z dosedanjim načinom delovanja tega ne zmore.

Želim si, da bi desnosredinska opcija na naslednjih volitvah dobila priložnost z zmerno in povezovalno politiko. Z agresivno retoriko bomo v Sloveniji ohranili zgolj močno polarizacijo. Desna politika na tak način ne more računati na zmago. Glede na trenutno situacijo v Evropi pa predvidevam, da se bo tudi evropski parlament na prihodnjih volitvah še bolj obrnil v desno.

V SDS se ne strinjajo z oceno, da so izključevalni in da imajo agresivno retoriko.

No, vsak ima svoj pogled in je odgovoren zase in za svoja dejanja. Resno je treba analizirati, kako lahko celoten pol zmaga na volitvah, in ne gledati le na svojih 20 odstotkov. Treba je pogledati zunaj svojega mehurčka, v katerem je življenje najlažje in najbolj udobno.

Celotna desna sredina se mora pogovoriti, kako lahko na volitvah leta 2026 zmaga in sestavi vlado.

Tudi NSi pod vodstvom Mateja Tonina ni dosegla želenega preboja. Če bi bila menjava na vrhu, ali bi bili njegov naslednik vi?

Predsednik NSi Matej Tonin je na kongresu pred pol leta dobil močno podporo in dobro vodi stranko. Pri tem ga podpiram.

Ne boste rekli »nikoli ne reci nikoli«?

Odkrito povem, da me politika veseli, da rad delam velike stvari, a za zdaj se ne vidim na položaju predsednika stranke. Matej Tonin je na tej poziciji boljši, kot bi bil jaz, če bi jo ta trenutek zasedel.

Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je julija poslabšalo že sedmi mesec zapored, kažejo podatki statističnega urada. Povprečna dnevna cena električne energije na slovenski borzi je ta mesec 91,6 evra, s čimer se Slovenija uvršča v zgornjo tretjino držav EU z najvišjimi cenami. Kaj pa menite o špekulacijah, da v Golobovem krogu ni resne naklonjenosti drugemu bloku JEK, ker bi se zaradi stalnega zanesljivega vira elektrike iz tega naslova nižale cene elektrike na trgu in bi bili trgovci z elektriko in prodajalci panelov ob zaslužek?

Ne želim špekulirati, kaj dejansko želijo. Upam, da to, kar govorijo javno, drži. Žal pa čas v tem primeru ni naš zaveznik, predvidena odločitev o JEK v letu 2027 je po mojem mnenju prepozna, odločitev za drugi blok je glede na razmere na energetskem trgu in glede na geopolitično situacijo nujna in bi jo morala vlada že sprejeti in pospešiti postopke umeščanja v prostor. Morda tudi s posebnim zakonom. Jedrska elektrarna je nujna za energetsko neodvisnost, leta 2033 se namreč zapira termodivizija in Slovenija bo izgubila približno tretjino proizvodnje električne energije. Kaj bo s slovenskim gospodarstvom, za katero ni mogoče zagotoviti dovolj elektrike iz sončnih panelov. Če imajo vpliv pri teh odločitvah drugi interesi, povezani s sončnimi in balkonskimi paneli, pa to res obžalujem. NSi je močan podpornik nuklearne energije, glede tega ima vlada našo podporo.

Nima pa vaše podpore pri davčnih spremembah. Sklicali ste na primer nujno sejo komisije za nadzor javnih financ, ki jo vodite, zaradi napak davčnih inšpektorjev.

Furs nima natančne statistike, koliko odločb inšpektorjev je padlo in koliko to stane proračun oziroma državo. Želimo podatke od leta 2017 naprej in želimo, da se vzpostavi neki dostopen informacijski sistem, v katerem bi lahko spremljali statistiko izdanih odločb inšpektorjev. Oškodovana sta gospodarstvo in državni proračun. Oškodovani so državljani. Furs mora določiti jasna merila za presojo kakovosti dela davčnih inšpektorjev in povedati, zakaj njihove odločbe padajo.

Nekaj odločitev na področju davkov, tudi odločitev Golobove vlade, da ukine kolegijsko odločanje davčnih inšpektorjev v težjih primerih, je bilo po mojem mnenju napaka in so se zgodile tudi zaradi revanšizma.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v pogovoru za Delo opozorila, da je bilo pred njo podpisanih kar 80 sporazumov o projektih, povprečje pa da je 20 na leto. Posledica nerealnih obljub pred volitvami?

Vse obljube in vsi sporazumi, ki smo jih podpisali v mojem mandatu ministra za infrastrukturo, so imeli realno osnovo. Seveda, bili smo ambiciozni, saj smo želeli čim več infrastrukturnih projektov, ki so leta in leta stali, premakniti naprej v realizacijo. Da se nekaj ne da, pa je stvar pomanjkanja vizije in slabe organizacije.

Na avtocesti je letos res neznosno. Ena od težav je tudi prehitevanje tovornjakov.

Avtocestna policija je bila dober projekt, zanj smo se odločili na podlagi analiz ter pogovorov med infrastrukturnim in notranjim ministrstvom in Darsom. Uskladili in podpisali smo vse potrebno, z minimalnimi stroški je ta zadeva funkcionirala. Zlasti je bilo to treba storiti po tem, ko smo tovornjake spravili na desni pas, se pravi, da so dobili prepoved prehitevanja. Zdaj pa vidimo, da se vozniki tovornih vozil teh pravil ne držijo, da jih nihče ne kaznuje, če prehitevajo. Tudi ukinitev avtocestne policije je vlada sprejela brez argumentov oziroma resnih analiz, zdi se, da predvsem zato, ker smo to uvedli mi. Zdaj pa je na avtocesti kaos in bojim se, da tudi neka posebna posvetovalna skupina, ki sta jo ustanovila infrastrukturni in notranji minister, ne bo dala veliko rezultatov.

Alenka Bratušek je dejala, da avtocestne policije ni več, ker ima policija kadrovske težave.

Tega ne verjamem. Zakaj pa pri nas to ni bila težava?

Brez ustreznih analiz je še nekaj odločitev, na primer zavzemanje za ustanovitev novega letalskega prevoznika, ki bi povečal letalsko povezljivost Slovenije s svetom.

V tej polemiki vidim ogromno politikantstva zaradi pridobivanja političnih simpatij in ne zaradi spopadanja z realnim problemom naše letalske povezljivosti. Dodal bi, da imamo res katastrofalno slabo letalsko povezljivost, vendar se je treba zavedati, da smo v zadnjih dvajsetih letih zmetali v Adrio Airways veliko denarja brez resnih finančnih analiz in izključno zaradi posameznikov, da so imeli ugledne službe in dostojne plače.

Če vlagamo v javni potniški promet toliko denarja, na stotine milijonov evrov gre za avtobusne in železniške prevoze, je jasno, da je treba nekaj investirati tudi v letalsko povezljivost. A to ne pomeni, da stavimo le na enega konja, torej le na novega nacionalnega letalskega prevoznika, ker bomo priča ponovitvi zgodbe Adrie Airways. Če Alenka Bratušek in Matjaž Han mislita ustanavljati letalskega prevoznika le kot nacionalnega letalskega prevoznika, brez vstopa strateškega partnerja, je to popolnoma zgrešeno. To je finančna luknja brez dna in nekateri bodo imeli dobro plačane službe, zato da bomo imeli odprtih pet nerentabilnih linij.

Bo več interesa za drugi in tretji razpis za subvencije prevoznikov? Prvi je bil razočaranje.

Resnično si želim, da bi bilo več ponudbe in interesa. Dvomim pa, da se bo zgodil čudež in da bo truma interesentov kar naenkrat rekla, da je zanje Ljubljana zanimiva. V bližini je namreč velika konkurenca letališč, od Zagreba naprej, ki je vse pomembnejši igralec na tem območju.

Prav tako se z vlado ne strinjate pri ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Na področju zdravstva gre za kontradiktorno politiko. Na Brdu pri Kranju je predsednik vlade po koalicijskem vrhu o zdravstvu dejal, da se je treba najprej ukvarjati z največjim problemom, to je ZZZS, ki ga je treba prenoviti.

Ker je vladi padla podpora javnega mnenja, je nastal preobrat in sprejeta je bila odločitev o spremembi sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, češ to bo ljudem všeč. Ne gre za ukinitev, pač pa za preoblikovanje, ker se bo isti znesek plačeval še naprej kot odtegljaj od plače, prispevek je torej zdaj celo obvezen.

Levica je vseskozi govorila, da bodo s spremembo udarili po dobičkih zavarovalnic. Če bi bilo tako in če bo ZZZS dobiček zdravstvenih zavarovalnic optimiziral, bi moral biti torej obvezen prispevek zdaj 25 evrov, če ustvarjajo zavarovalnice v tem segmentu 50 milijonov evrov dobička. A podražitve premij so bile očitno upravičene, saj bo zdaj moral izgube ob tem obveznem prispevku kriti državni proračun. Zakaj torej lahko nekdo trdi, da je bil predviden dvig premije dopolnilnega zavarovanja neupravičen?

Ne moremo se z javnim zdravstvom igrati na tak način, da nabiramo politične točke za protiutež padanja javnomnenjske podpore in hkrati rečemo, da bo minus kril državni proračun, ki ga polnijo ljudje in gospodarstvo. ZZZS, ki očitno slabo funkcionira, bo tako dobil v upravljanje še več denarja, kar je narobe.

Omenili ste Levico, ki je antisistemska stranka in kot takšna težko deluje v koaliciji. Bo njeno volilno telo nagradilo dodatne obremenitve, ki so potrebne, če želijo izpeljati zamišljene reforme?

Z Levico se ne ukvarjam. Lahko pa rečem, da naj po enem letu že kaj naredijo, naj kaj pokažejo – če so sprejeli odgovornost, da bodo v vladi in imajo mandat, naj skušajo vsaj kaj narediti. Razen tega, da nam ministrica za kulturo odpira ideološki in vrednostni oziroma kulturni boj, nimajo nič drugega pokazati.

Razen da nam ministrica za kulturo odpira ideološki in vrednostni oziroma kulturni boj, nimajo kaj pokazati.

Ujeli smo vas pred dopustom na Pagu, kjer že dolgo preživljate počitnice in se tudi dobite z Andrejem Vizjakom iz SDS in Matjažem Hanom iz SD, ki imata tam hiši. Najdete skupne točke za pogovor?

Na Pag z družino hodim že leta. In res je, tam srečujem veliko ljudi, med drugim omenjena gospoda. Pogovarjamo se o vsem – vsakdanjem življenju, športu, politiki … Vesel sem, da premoremo toliko sproščenosti in smo sposobni iti prek ločnic, ki nas delijo v politiki.

Poslanec @JernejVrtovec je v intervjuju za @Delo med drugim opozoril, da je ena izmed ključnih težav naš dolgoročni razvoj.

👉https://t.co/et2RgH9n7D pic.twitter.com/woC06LaJ0h

— NSi (@NovaSlovenija) July 31, 2023