JERNEJ VRTOVEC V INTERVJUJU ZA VEČER: BORIL SE BOM ZA TO, DA BODO POSTOPKI VODENI ČIM BOLJ KAKOVOSTNO IN TRANSPARENTNO

DELITE TA
PRISPEVEK
03.06.2020, NSi

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je v intervjuju za Večer spregovoril o različnih infrastrukturnih projektih v Sloveniji, prometu ter železniški infrastrukturi, pa tudi o položaju Nove Slovenije znotraj vlade.

Že med vožnjo na intervju sva komunicirala, ko sem vas s tvitom izzval z enim samim vprašanjem – kdaj? Seveda nas zanima kdaj bo tretja razvojna os od avstrijske do hrvaške meje – končno zgrajena, kar mukotrpno čakamo že desetletja?

Korošci in Belokranjci in vsi vmes si to cesto zaslužijo, ker zdajšnje razmere ne pripomorejo k decentralizaciji, lažji mobilnosti. Če ne bo nadaljnih pritožb, bo prva lopata zasajena septembra letos, to je na odseku Gaberke. Gradbeno dovoljenje bo pravnomočno konec junija, če ne bo pritožbe, korona zakon je zamrznil upravne postopke. Glede same gradnje odseka Gaberke, se je rok za pritožbo za izvedbo prvega javnega naročila tega ključnega odseka, kjer smo najdlje, se je iztekel v torek. Čakamo še na morebitno pošto iz tujine in če ne bo pritožb je pred nami druga faza. Najhitreje v začetku avgusta bi lahko bila podpisana pogodba.

Kdaj pa bo celotna tretja os lahko zgrajena oziroma bi se lahko zapeljali po njej od avstrijske do hrvaške meje ali vsaj od avstrijske meje do AC križa?

Napovedovanje začetka in konca gradnje je v tem trenutku izredno nehvaležno. Kar lahko kot minister obljubim je, da trdno stojim za projektom gradnje 3. razvojne osi in si bom skupaj z investitorjem, družbo Dars, prizadeval, da bo gradnja stekla čimprej.

No, ampak vedno znova se pojavi kdo, ki se pritoži, za odsek Velenje – Slovenj Gradec je bil Državni prostorski načrt sprejet daljnega leta 2013 – pa še ne gradi, nazadnje se je za Gaberke na upravno pritožilo Združenje Rovo in sicer na zadnji dan roka i n bilo zavrnjeno. Ali lahko garantirate, da novih ovir ne bo, saj veste, da vas bomo držali za te roke?

Problem umeščanja v prostor in samih postopkov, preden pride do gradbenih dovoljenj, je resnično akuten in zavira celoten razvoj Slovenije. Kot minister lahko zagotovim to, da se bom po najboljših močeh boril za to, da bodo postopki vodeni čim bolj kakovostno in transparentno, tako da do pritožb ne bi prihajalo, razumem pa določene organizacije zlorabljajo svoj položaj, da do projektov ne pride.

Tudi prejšnja ministra sta zagotavljala podporo tretji osi. Gašperšič je na koncu v imenu države podpisal protokol s časovnicami izgradnje, ta je medtem že padla, saj bi se del med Velenjem in Slovenj Gradcem mora, začeti graditi konec leta 2019, pa prve lopate še ni. Bratuškova je sprejela poroštveni zakon, se sprva skregala s finančnim ministrom Bertoncljem, ki ni želel podpisati, kot je dejal „bianco menic“  glede financiranja, meseci pa so tekli. Pa ne obstaja nevarnost, da se zaradi koronakrize zatakne pri denarju, lahko jamčite, da je konstrukcija zaprta?

Poroštveni zakon je sprejet za dva odseka, stojim za tem, da je treba finance zagotoviti. Tretja os ima  poseben pomen v povezovanju močnih regionalnih gospodarskih središč in čezmejnem povezovanju – od Avstrije do navezave na cesto A1 Šentilj-Koper in Bele Krajine in Hrvaške. Čimprejšnji začetek pomeni dodaten zagon slovenskemu gospodarstvu! Gradbeništvo ima velike multiplikativne učinke na celotno gospodarstvo, zato sem že ob prevzemu mandata poudaril pomen novih investicij in zagon tistih investicij, ki so že pripravljene, torej „ready to go investicij“. Eden od takih projektov je del osi Gaberk na severnem delu in primer na južnem delu od priključka Novo mesto vzhod  do tovarne Revoz. Denar, pri tem, da imajo ljudje normalne cestne povezave, ne sme biti ovira in tudi na tujih trgih je ta trenutek dovolj poceni denarja. To je eden od treh najpomembnejših infrastrukturnih projektov v Sloveniji, gre predvesm za kakovost življanja naših ljudi, ne gre samo za ekonomičnost. Mnogo ljudi mi sicer govori, da ni ekonomsko upravičena.

Kdo to trdi, lahko to javno poveste?

Ne, ne želim izpostavljati ljudi, ampak sem vesel, da je politika tukaj enotna, leva in desna in tretjo razvojno os vidi zlasti v luči lažjega življenja in bolj kakovostnega ljudi na Koroškem in v Beli Krajini.

Torej tudi z zadolževanjem, če bo potrebno?

Denar za tretjo os bo, ker ta vlada razume, kaj pomeni skladen regionalni razvoj. Obstoječa infrastruktura ne zagotavlja ne razvoja, ne primerne kakovosti bivanja za prebivalce omenjenih krajev. Zadolževanje, ki nam prinese večjo gospodarsko aktivnost ter boljšo kakovost bivanja se mi zdi upravičeno.

Greva nazaj k tempu – je lahko to, da se gradbeno dovoljenje izdalo samo za en odsek, pod pritiskom, da se čimprej začne, in ne za celotno traso skupaj kavelj, ki lahko povzroči težave? Lahko zdaj pričakujeva, da bodo za vsak odsek pritožbe „jovo na novo“. Kako to preprečiti?

Vlada ustanovila posebno skupino za debirokratizacijo in verjamem, da bomo na ta način prišli do bolj smoternega umeščanja v prostor, da se bodo pritožbeni roki skrajšali in se dvignile ravni zahtevnosti, kdo se lahko pritožuje na dovoljenja ali postopke. Zagotavljam, da bo ta vlada naredila vse, da bi se ti postopki administrativno skrajšali. Ta trasa je bila razdeljena na več faz, postopkov, zagotavljam pa, da Dars projektira tudi ostale dele proti severu, da se stvari premikajo. Naj povem, da sem zelo tečen minister, vsak teden kličem osebno predsednika uprave na Dars, da mi pove, koliko smo naredili, da gre zadeva naprej.

Danes je bil v vaši hiši, pa se ni kaj oglasil, da bi vam poročal?

Verjetno je bil na operativnem sestanku pri katerem od sodelavcev.

Ko omenjate sever ali jug, tretja os se ne sme končati, ker sicer to ni povezava. Avstrija ima lepe in urejene ceste, nešteto tunelov, kjer je to potrebno in to zahteva teren in povsod najde poti za ljudi. Obenem gradi hitro železnico  Graz – Dunaj. Kdaj ji bomo sledili pri železnicah in koliko smo v te projekte čezmejno vpeti? Še 2018 se je govorilo,  da bi čisto blizu meje na Koroškem v Sinči vasi ohranila večjo pretovorno postajo, ki vplivala na gospodarstvo v polmeru 70 kilometrov, torej tudi slovensko. Koridorji so vendar skupni projekti?

Tretja os se ne more nikjer končati, ker gre za skupne gospodarske in ekonomske prostore, vse pogovore bomo obnovili, ker iz te logistične tekme Slovenija ne sme izostati glede na geostrateško lego. Naša vlaganja v železnice se v zadnjih letih povečujejo, zlasti štajerski del od Zidanega mostu do Celja se posodablja, posodablja se tudi del Maribor – Šentilj. V Mariboru bomo dobili novo, sodobno železniško postajo in ta proga, druga faza od Pesnice proti Šentilju bo posodobljena. Gre za velik, več stomilijonski projekt, ki je financiran tudi z evropskimi sredstvi, v planu je izdelava projekta predora Pekel. Slovenija ima izreden logistični potencial, ker se je razvoj železnic napram drugih evropskim državam v zadnjih 30, 40 letih zaustavil je čas za resen premislek zaradi zelenega dogovora in povečanje vlaganj. S Slovenskimi železnicami se pripravlja vizija razvoja, z nekaterimi gospodarskimi združenji pa smo odprli diskusijo o ti. investicijskem skladu za strateške naložbe. Železnice so zagotovo strateškega pomena in potrebujejo posodobitve, ne samo štajerski del, tudi gorenjska proga, ki bo deležna obnove v velikem odseku in se pravkar zaključuje javno naročilo. Prijavili sta se dve podjetji in smo v zaključni fazi tega javnega naročila. Pred nami je predor Karavanke in obnova železniškega predora Karavanke, pretekli teden pa sem družbi DRI, družbi za investicije naročil, da sodeluje pri pripravi pobude za umestitev nadgradnje železniških povezav regionalnih prog proti Grosuplju, Kamniku in Vrhniki.

Dandanes ko se približaš Ljubljani, naletiš na zamašek, ki para živce. Ali zagovarjate širitev avtoceste na tretji pas na vpadnicah- ne bo to privabilo še več vozil?

Rešitev za primestna območja je nadgraditev železniške proge proti Kamniku, Grosuplju, da naredimo novo progo med Brezovico in Vrhniko in na določenih mestih z dvotirnostjo vzpostavimo taktne vlake, ki vozijo na 15 minut. S tem bi se tudi vpadnice razbremenile. V 25 letih je rast prebivalstva v občinah okoli Ljubljane več kot 20 odstotna. To nam narekuje dvoje – da gremo v posodobitev javnega potniškega prometa, zlasti železnic in prvi korak je narejen, saj sem DRI naročil, da začne z nadgradnjo, umeščanjem, idejnimi zasnovami. Drugi korak pa je, da smo z Darsom začeli umeščati tretji pas iz Domžal proti Ljubljani in nazaj, začetek gradnje lahko pričakujemo konec leta 2021 ali v začetku leta 2022.  Odstavni pas se bo spremenil v nov vozni pas, s tem da se uredijo odstavne niše. Skupaj s taktnimi vlaki bi to pomenilo manjše zamaške pred Ljubljano. To, kar doživljajo Štajerci, ko se pripeljejo do Krtine in čakajo do Ljubljane še eno uro, je nečloveško, to smo dolžni urediti za ljudi, ki plačujejo cestnino. Hkrati pa s tem povečujemo cestno varnost in manj obremenjujemo okolje.

Kako pa bomo ljudi prepričali naj gredo na vlak?

S Štajerske na način, da bomo imeli iz Maribora sodobno železniško povezavo. Zavedam pa se, da vlak nikoli ne bo resna alternativa cestnemu prevozu v kolikor ne bo konkurenčen – tako časovno kot stroškovno.

In kdaj ga bomo imeli?

Glede na posodobitve, ki se dogajajo v tem delu, bi lahko v uri in 29 minut prišli že decembra letos ali januarja prihodnje leto. Vožnja 50 minut, kar so bile optimistčne napovedi iz preteklosti pa bo takrat, ko bomo zgradili nove povezave, ki bodo presekale ovinke na celotni trasi. O tem se z DRI že pogovarjamo, tudi Slovenke železnice imajo načrte že narejene.

Kakšen je potencial Maribora kot logističnega središča?

Maribor je eno najpomembnejših logističnih mest v Sloveniji.

Ampak ima svoje težave – pred nosom recimo mariborsko letališče brez prometa. Kako daleč ste z iskanjem novega upravljavca in pa kdaj se bo začela gradnja mariborske južne obvoznice? Državni prostorski načrt bi moral biti sprejet že do konca lanskega leta. V Mariboru pričakujejo, da boste letos začeli vsaj z izgradnjo krožišča na Kardeljevi kot priključka na bodočo obvoznico…

Glede obvoznice sem govoril z županom Arsenovičem, trenutno ni nič odvisno od nas, ampak tudi drugih resorjev, zlasti ministrstva za okolje in prostor in umeščanja v prostor.

Ampak to je vse ena vlada?Drži, verjamem pa, da je težav z umestitvami v prostor v državi veliko in da bo vse prišlo na vrsto. Maribor si kot drugo največje slovensko mesto si zasluži priložnost, da ima boljšo infrastrukturo in tudi pri južni obvoznici, je takoj ko dobimo vsa soglasja, treba iti s projekt naprej.  Glede letališča Edvarda Rusjana je upravljalec DRI. 2. julija 2019 se je sklenila pogodba o izvedbi naročila za izvajanje storitev letališča, pogodba je sklenjena do izvedbe trajne rešitve do 31.12. 2020. Trenutno smo na začetku projekta in  v okviru predhodnega postopka  je bil pripravljen poziv za vse zainteresirane pravne in fizične osebe za oddajo vloge zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za dolgoročno obratovanje letališča. Nezavezujočo ponudbo so v roku oddali trije promotorji, a interesentov in njihovih vlog ta trenutek ne moremo razkriti. Nadaljujemo z vsemi aktivnostmi, pripravlja se test javno-zasebnega partnerstva, študija upravičenosti ter osnutek koncesijskega akta. Sicer pa je letališče in ostali prostor okoli letališča je za Maribor izjemna logistična priložnost, saj je križišče številnih poti, blizu imamo velika mesta, Ljubljano, Zagreb, Budimpešto, Gradec, Dunaj.

Ampak ta hip so zaradi korokrize težave še z ljubljanskim letališčem. Nekateri prevozniki se k sreči  zdaj vračajo in upati je na oživitev prometa. V Mariboru ni še nikomur uspelo letališča zagnati kot se spodobi, kljub večnemu zavedanju potenciala. Poglejte, kako so pred koronakrizo cveteli Gradec, Zagreb, Trst, Treviso… Kaj bi bilo treba storiti?

Razvijalo se bo lahko vzporedno z neko novo pomembno dejavnostjo, glede na pomembno strateško lego dajem priložnost logistiki. Je tudi blizu avtoceste, za poudarek cargo letališču se razvija državni prostorski načrt za podaljšanje steze, da bi lahko pristajala večja tovorna letala. Vidim priložnosti. Večkrat se pogovarjamo z DRI-jem, kako pripeljati tuje investitorje. Letališka dejavnost je ta hip zagotovo v krizi, tudi Fraport in letališče Jožeta Pučnika jo čutita. S koronakrizo je letališka dejavnost upadla po vsej Evropi, zračni prostor so bili zaprti, kako zagnati ta segment, se še ukvarjamo tudi na ravni Evropske komisije. Se pa zavedam pomembnosti dobre povezljivosti Slovenije s svetom. Gre predvsem za gospodarske priložnosti, saj nobena resna multinacionalka ne bo imela regijskega sedeža v državi kjer potrebuješ prestopanje med leti, da prideš v večje evropske, kaj šele svetovne prestolnice.

Kakšno vlogo lahko imajo pri velikih projektih gradnje infrastrukture zelena javna naročila?Da se glede na naše naravne vire ne gradi le z betonom in asfaltom, ampak tudi surovino, ki jo imamo v izobilju doma, to je lesom, iz česar so na primer protihrupne ograje in podobno v Avstriji in še kje?

V luči porabe obnovljivih virov je zagotovo o tem treba opraviti temeljit razmislek, nenazadnje je v Avstriji, Nemčiji ta način protihrupnih ograj zelo razvit in ne vidim razloga, zakaj ne bi bil tudi v Sloveniji. Je tudi lepše in če dobimo enak učinek pri lesu kot pri betonu in plastiki, se bom kot minister zagotovo zavzel za les. Slovenija je z gozdom bogata država, veliko lesa se izvozi, zakaj ga ne bi sami uporabili v zelenem smislu in tudi v smislu dodatnega zagona tega dela industrije, to se mi zdi pametno.

Kako pa je s financiranjem drugega tira. Za zdaj nobena evropska sredstva, ki do bila dodeljena projektu, niso ogrožena?

„Ne. Črpanje evropskih sredstev ni ogroženo, prav tako ne črpanje sredstev dodeljenih s strani Evropske investicijske banke. Zagotovila so, ni pa podpisanih pogodb. Evropska sredstva niso bila in ne smejo biti ogrožena. Evropska sredstva za ta projekt potrebujemo, želim si, da ta projekt ni samo slovenski, ampak da je regijski. Nenazadnje, drugega tira ne potrebujemo samo Slovenci, ampak vrsta zalednih držav.“

Najbolj izpostavljena zaledna država je Madžarska. Boste poskusili v projekt vrniti Madžarsko? So s strani predsednika vlade Janše in SDS pritiski v tej smeri glede na tesne povezave med največjo koalicijsko stranko in madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom? 

„Ne le Madžarsko, v ta projekt in v razvoj Luke Koper bi bilo potrebno spodbuditi tudi ostale zaledne države, kot so Slovaška, Češka, Poljska, tudi Ukrajina.“

Izkazujejo te države interes za sodelovanje v projektu?

„Ta trenutek posebnega interesa ni. Sem pa sam zainteresiran, da bi države sodelovale pri tem projektu. Zaledne države so dobrodošle tudi v Luki Koper. Pretovora v luki samo za Slovenijo bo mnogo premalo. Potrebujemo Madžarsko, Češko in Slovaško, pa tudi Avstrijo. Pri tem ne čutim nobenih pritiskov. Kot minister za infrastrukturo sem dolžan zagotoviti primerno infrastrukturo za tuje vlagatelje, s tem zmanjšamo tveganja in povečamo pretovor v Luki Koper.“

Zadnje številke kažejo, da pretovor v Luki Koper ne narašča več tako strmo, kot je do pred nekaj leti. Je gradnja drugega tira ekonomsko še vedno upravičena? Kaj kažejo najnovejše študije?

„Ravno zaradi tega, ker se je pretovor v zadnjem letu in pol zmanjšal, je potrebno narediti premislek o integraciji zalednih držav, da dobimo še učinkovitejši model sodelovanja. Je pa res, da se tudi Luki Koper občuti ohlajanje, ki se je v svetovnem gospodarstvu dogajalo v zadnjih dveh letih. Verjamem, da bo še dodatno zrasla, a k sodelovanju pri razvoju bo potrebno pritegniti zaledne države. Tukaj samozadostnost odpade, moramo biti odprti. Poleg tega pa potrebujemo drugi tir zaradi dotrajanosti obstoječega. Logistični partnerji potrebujejo zanesljivo povezavo in podrobno spremljajo stanje naše infrastrukture. V času ko v svetu prevladuje „just in time“ dostava si enostavno ne morejo privoščiti zastojev v dobaviteljski verigi. Tudi to je pomemben del konkurenčnosti Luke Koper in Slovenije kot logističnega centra.

Prejšnja vlada se je odločila za samozadostnost in se odločila, da bo drugi tir sfinanciran s proračunskimi sredstvi.
Javne finance bomo skušali obremeniti čim manj in v celoti izkoristiti evropska nepovratna sredstva in pritegnemo k projektu kakšno zaledno državo. Na Madžare in na ostale zaledne države glejmo kot na partnerje. Te države so nujno potrebne za drugi tir in za razvoj Luke Koper.“

Koliko se bo na koncu podražil drugi tir zaradi želene večje vključitve slovenskih gradbenikov? Ekonomist Jože P Damjan meni, da je iz vidika makroekonomskih učinkov za državo bolje, da izbere domače gradbince, četudi bo zaradi tega cena na koncu višja. Se strinjate z njim?

„Odvisno za koliko višja. Nisem pa za to, da pride do raznih, vsem dobro znanih dogovorov med gradbinci o tem, kakšna naj bo cena. Sem za tekmovanje na trgu. Ne gre za naše gradbince, govorimo o regijskem projektu, v katerega morajo biti vključeni gradbinci drugih evropskih držav v sodelovanju z našimi gradbinci. Je pa potrebno ceno gotovo omejiti, da ne bo poletela v nebo. Verjamem, da v skladu s smernicami Evropske komisije, enako delo pri nas ne bo za 30-odstotkov dražje kot v sosednjih državah. Slovenski gradbinci na gradbenih poslih naj ne pretiravajo, kljub temu, da so časi težki.“

Koliko dražji bo na koncu drugi tir od zaenkrat predvidenih 1150 milijonov evrov? 

„To je stvar 2TDK. Po meni znanih podatkih imajo popis del, ceno lahko enostavno limitirajo in zberejo ponudbe. Cena pa je odvisna tudi od posledic krize na ceno materialov. Če bodo gradila regijska podjetja, potem bo več denarja ostalo na območju EU, na ta način pa bomo dosegli večji multiplikativni učinek, ki ga gradbeništvo daje.“

Začetek gradnje druge cevi karavanškega predora, ki ga gradi turško podjetje Cengiz se je zamaknilo zaradi koronakrize. Kdaj bodo Turki lahko začeli z delom?

„Ravno primer na Karavankah me je utrdil v tem, da sem naredil prav, da smo v interventni zakon vključili evropske smernice, ki govorijo o vzajemnosti pri izvajanju gradbenih del. V tem primeru smo videli, kako s težavo prihajajo delavci iz neevropskih držav v Slovenijo, poleg tega pa ne vemo, kaj bo sledilo naslednje leto, ko bi se morala začeti gradnja drugega tira. Če pride do drugega vala epidemije, ne bi mogli dobiti delavcev izven EU. Glede turških delavcev na Karavankah si želim, da čim prej začnejo z delom, seveda v skladu z navodili NIJZ. Koronakriza je gotovo podaljšala izgradnjo druge cevi, želim pa si, da ne bi prihajajo do večjih zamud. Zato apeliram na DARS, da vse postopke v nadaljevanju izvajajo čim bolj hitro. Želim si, da zmanjšamo zaostanek za Avstrijci.“

Kako udobno se počutite v krizni vladi, ki ji dominira izkušen politik, vsak petek pa proti vladi množično kolesarijo protestniki?

„Jaz se v vladi počutim odlično. Vidim, da med vsemi ministri vlada zaupanje, tudi s predsednikom vlade. Zlasti pa je ta vlada učinkovita. V kratkem času smo sprejeli vrsto pomembnih odločitev za preprečitev širjenja koronavirusa in za blaženje gospodarskih posledic. Namesto 100 dni miru za ekipiranje po ministrstvih sem prvi dan začel reševati zastoje prevoznikov na mejnih prehodih, da smo uredili konvoje in omogočili preskrbo sosednjih držav z nujnim in pokvarljivim blagom. Ta vlada je resnično učinkovita, zato se v njej počutim udobno in z veseljem v njej delam. Imamo kaj pokazati in le dejanja štejejo.“

Stranka v aktualni vladi ne pridobiva na javnomnenjski podpori. Kje so razlogi? Kako živ je spomni na znamenito izjavo Marka Štrovsa iz leta 2008: ‘Janša nas reže kot salamo’?

„Nihče Nove Slovenije ne reže, Nova Slovenija je samostojna stranka, ki se zdaj znotraj vlade krepi. To je za nas, mlajšo generacijo, ki vodi stranko, posebna izkušnja. Vsi trije ministri smo se s svojim delom dokazali, ta izkušnja pa nas bo še dodatno okrepila, da Nova Slovenija postane še močnejša politična sila.“

Se ne bojite ponovitve scenarija iz leta 2008, ko je stranka po koncu prve Janševe vlade izpadla iz parlamenta?

„Ne, ker vem, da bo Nova Slovenija na naslednjih volitvah dobila še večjo politično moč kot jo ima sedaj. Ker smo v vladi učinkoviti, zaupanja vredni in osvobojeni različni spon ter usmerjeni v prihodnost.“

Se ne bojite tudi, da si bo za vse dobre stvari, ki jih bo vlada izpeljala, zasluge pripel predsednik vlade, napake in težave pa bo porazdelil med koalicijske partnerje?

„To je odvisno od nas, kako bomo zasluge za svoje dobro delo predstavili medijem. Mislim, da bomo znali našo učinkovitost ljudem tudi dobro predstaviti. Učinkovitost je zasluga celotne vlade, parcialni interesi posameznih strank morajo biti v koalicijskih vladah postavljeni nazaj. Bistvena za rezultat Nove Slovenije je enotnost vodstva naše stranke, vseh ministrov in poslanske skupine, pa delavnost, umirjenost in sredinskost, ki jo skozi svoje delovanje tudi izkazujemo.“

Imate bogate izkušnje na področju komuniciranja. Kako pa kot minister in sodelavec ocenjujete komuniciranje šefa vlade? Se vam zdi primerna njegova večna vojna z mediji ali dajanje intervjujev samo za določene medije. Vi, sicer s 35 leti najmlajši minister, težav z mediji očitno nimate?

„A vidite, kako je lahko vlada tudi različna, učinkovita in enotna. V tej vladi res cenim, da imamo ministri svobodno voljo, vsak pa ima glede komuniciranja svoj stil, prilagojen svoji volilni bazi ali svojim potencialnim volivcem. Sam pripadam mlajši generaciji politikov, sem najmlajši minister v vladi, zato je moj fokus usmerjen naprej, v prihodnost. Sem oče dveh majhnih otrok, ki imata pred seboj še vse življenje, zato si želim, da bi živela v državi, ki zna poskrbeti za svoje državljane, kar pomeni, da je varna in svobodna država. Pa gospodarsko napredna, s kvalitetnim šolstvom in zdravstvom, dobro infrastrukturo in dobrimi plačami. Ne oziram se na zapise svojih ostalih kolegov, usmerjen sem na svoj fokus, na cilje, ki sem si jih kot minister te vlade sam zadal in so zapisani v koalicijski pogodbi.“

Pa ne gre tukaj tudi a vrednote? Nogometna ekipa vedno brca na en gol, se dogovori, da ne bo delala prekrškov ali da ne bo zmerjala publike. Skratka, da bo igrala fer in za isti cilj. Vi ste del iste ekipe, vas ravnanje predsednika vlade nikoli ne zmoti?

„Lahko imam svoje mnenje, spoštujem pa mnenje drugega. Spoštujem svobodo pri komuniciranju, ki jo nekdo ima. Vse pa ima svoje meje pri komuniciranju, da ne žalimo, da ne pozivamo k smrti in ubojem, in da smo spoštljivi drug do drugega. Če bi bil jaz v vojni z mediji, potem z vama ne bi imel tega intervjuja. Medije, s katerimi delam 14 let, jemljem kot nujno sredstvo politike za obveščenost ljudi o našem delu. Z mnogimi med vami imam odlične in pozitivne izkušnje. Nisem pristaš vojne, ampak dialoga. Z mnogimi mediji pa se moja osebna stališča nikoli ne bodo skladala, si pa želim, da so ljudje o mojem delu obveščeni kar se da najbolje.“

Razburjale so tudi strankarske depeše, poslane v imenu države? Vas to kot Novo Slovenijo iritira? Ali se strinjate z vsebino depeš, kljub temu da niste sodelovali pri nastajanju vsebine?

„Glede depeše o pravosodju se v določenih segmentih strinjam z vsebino, zlasti kar se tiče pregona bančne kriminalitete, ki sem jo tudi sami preiskoval kot poslanec. Verjemite, v tej državi bomo morali kriminal obsoditi, da damo jasen signal, da se kriminal ne splača. Zlasti ko govorimo o bančnem kriminalu, ker smo bančno luknjo v višini 5 milijard evrov zakrpali davkoplačevalci. Zardi tega se s kolegom Anžetom Logarjem strinjam, da je opozoril na problem delovanja ne le pravosodja, ampak tudi drugih organov pregona.“

Vodstvo vaše stranke je mlado. A vendarle, je v vodstvu stranke kaj obžalovanja, da je bila kot predsednica zamenjana Ljudmila Novak, ki je že dlje časa najbolj priljubljen obraz stranke? Od nje je slišati tudi največ kritik na račun delovanja SDS in njenega predsednika. Bi stranka z njo na čelu potegnila višje?

„V Novi Sloveniji, kjer spoštujemo demokratični proces, delujemo kar se da enotno. Ljudmila Novak je gospa, ki jo cenim kot osebo, ki jo poznam 16 let. Cenim jo tudi kot političarko, bila je ključna oseba, da se je Nova Slovenija leta 2012 vrnila v državni zbor s pomočjo iste generacije, ki sedaj vodi stranko. Med seboj smo ekipa, vsak pa ima svoje mnenje. Kot demokrat spoštujem mnenje Ljudmile Novak. A pri ključnih odločitvah znamo strniti vrste in delovati enotno. Menjava vodstva stranke, ki se je zgodila pred dvema letoma, je bila pravočasna, da se je mlado vodstvo stranke lahko neobremenjeno in s polnim zagonom podalo na volitve, kjer smo dosegli dober rezultat. Na račun tega rezultata imamo danes vlado.“

Do novih rednih volite sta še dve leti. V zadnjih tednih je bilo aktualno vprašanje rekonstrukcije vlade. Bi bilo po aferah z zaščitno opremo, kjer je bil politično najbolj ranjen gospodarski minister in predsednik SMC Zdravko Počivalšek, za vlado lažje, če bi šla naprej brez njega in še koga?

„Tiste dni, ko smo prevzeli vlado, smo gledali skrb zbujajoče obraze ministrov in strokovnega osebja, kako bomo prebrodili krizo. Danes se zdi, da te krize sploh ni bilo. Takrat je bila situacija sila zapletena. Glede odgovornosti posameznikov pa je tako, da vsak odgovarja za svoja dejanja. Če je kdo naredil karkoli nezakonitega, imamo tukaj organe pregona in druge organe, da podaja svoja mnenja. Nenazadnje smo za to podprli tudi delovanje preiskovalne komisije, da preveri same postopke pri nabavi zaščitne opreme.

Pa verjamete, da bo preiskovalna komisija, ki jo vodijo koalicijske stranke učinkovito preiskala nabavne posle vlade?

„Verjamem. V preiskovalni komisiji sodelujejo vse parlamentarne stranke, ne samo koalicijske.  Resna preiskovalna komisija se ne ozira na politično barvo, ampak na to, kar je prav in kaj ne. In ta koalicija je sposobna delati to, kar je prav.“

Že veste, kje boste vnovčili turistični vavčer?

„Kot vsako leto bomo del dopusta preživeli tudi v Sloveniji, zato nam bo bon prišel zelo prav, a izbiro lokacije prepuščam ženi. Del dopusta pa bomo preživeli tudi na Hrvaškem.“