JERNEJ VRTOVEC: PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA NI NARAVNAN V PRID NADALJEVANJU INVESTICIJAM

Vsaka Vlada ima svoj okvir, svoj delokrog, ki ga planira v samem proračunu in potem naprej popravlja s samim rebalansom in danes je seveda pomembna ta razprava o rebalansu. Kažejo se prve smeri, kam lahko Vlada zapelje sam proračun za naslednje leto, ki ga tudi nestrpno pričakujemo, ampak še bolj kot o samem rebalansu, ki seveda se strinjam, v določeni meri gre za tehnične popravke, v določeni meri smo ostali do sedaj brez določenih odgovorov, ampak bolj pomembno, res, da spregovorimo o temu, kaj nas čaka in kakšni bodo proračunski dokumenti, kakšni so nastavki za njih za naslednja obdobja, doma in v svetu ki, roko na srce, resnično ni lahka. Doma in v svetu je situacija zelo konfuzna, ampak pravo smer, kam bomo zapluli, kakšna smer Vlade, bomo lahko videli še v dokumentih za naslednje leto. Zagotovo drži, vzporedno imamo dve krizi. Finančno krizo, ki jo zelo močno krona visoka inflacija, to se vleče se iz Covid časov, helikopterski denar, razdeljevanje denarja, kar je bilo seveda potrebno, tako za ljudi kot za gospodarstvo, in na drugi strani energetsko krizo, s katero se sooča v bistvu Rusija in Evropska unija, medtem ko na drugi strani luže te krize praktično nimajo. Borzni trgi so samo letos padli za približno 30 %, da ne bo pomote, med 25 in 30 % v Združenih državah Amerike in Evropa temu sledi. Obrestne mere se dvigajo iz meseca v mesec. Po odločitvi FEDA, pretekli teden lahko pričakujemo odločitev Evropske centralne banke, v naslednjem tednu oziroma v roku štirinajstih dni, prav tako, da dvigne obrestno mero in zadolževanje je dejansko velik problem, ampak zagotovo tudi zadolževanje je nujno, tako za gospodarstvo kot nenazadnje tudi za pomoč ljudem. Ampak uvodoma, preden grem na sam rebalans proračuna, bi ovrgel en stavek in sicer tale, da so bili bombončki nepotrebni in da zaradi njih je potreben rebalans proračuna. Omenjeni so bili digitalni boni, itd. Poglejte, digitalni boni predstavljajo 30 milijonov evrov, to je 0,2 % odhodkovne strani. Vsi tisti ukrepi, ki so bili v preteklosti sprejeti, zagotovo so bili sprejeti z dobrim namenom za pomoč gospodarstvu in ljudem. In če se ne bi dogajala tranzicija prenosa oblasti, jaz sem prepričan, da bi vsaka Vlada pri taki situaciji, ki je bila, tak rebalans proračuna pripravila v bistvu že konec aprila ali pa v začetku maja meseca, da bi uskladila situacijo na trgih, situacijo energetske krize. Nekateri pravite potem tem bombončkom, ki so bili potrebni za pomoč ljudem in gospodarstvu. Da bi uskladila seveda s proračunskimi dokumenti.

Se pa absolutno strinjam z določenimi stvarmi, in sicer s črpanjem evropskih sredstev, to bi pa uvodoma rad omenil. Sam sem bil v položaju, ko smo ustanovili posebno skupino, da smo lahko tisto, kar smo imeli zbranih finančnih sredstev, da smo jih začeli črpati. In prvem letu, 2020, smo jih počrpali 93 % odstotkov. Tukaj je res rak rana Slovenije pri črpanju evropskih sredstev in zagonu investicij, ki so in v Recoverju, se pravi v RRF-ju in v drugih skladih, je problem v temu, da investicije za te projekte, ko se zdijo, da so že pripravljene, naletijo v en betonski zid. Investicije imajo velike multiplikativne učinke, tudi beton in asfalt, o čemer je govoril, da pač ni potreben, en župan pred menoj, ampak te investicije imajo multiplikativne učinke za celotno slovensko gospodarstvo. In če kdaj, potem zagotovo v predkriznem času so investicije, ne glede na to ali so financirane iz proračuna ali iz skladov, zelo potrebne. Zagon investicijskega toka, tako kot v času covid krize, kot je pomemben v času sedaj zaradi tega, da slovensko gospodarstvo preko multiplikativnih učinkov ima pljuča, da diha in da poganja vse skupaj naprej. Pri tem pa je potrebno, da se vsi strinjamo z eno stvarjo. Problem pri investicijah ni denar, mi denar imamo v skladih, ki ga lahko počrpamo. Problem je v samih postopkih, problem je v teh dolgotrajnih pridobivanjih soglasij, preden se ena investicija zgodi. Če se mi odločimo, da res potrebujemo železniško progo Ljubljana – Maribor, da pridemo z njo v 45 minutah, pa še to boste rekli, je dolgo napram Kitajcem, ampak če se za to odločimo, če začnemo danes s tem postopkom, bo trajal 10 do 15 let. Drugi tir železniške povezave Ljubljana – Kranj se umešča že od leta 2009. A potrebujemo mi drugi tir železniške proge Ljubljana – Kranj? Ja, potrebujemo. Imamo denar, sem prepričan, da ga imamo. Če ne moremo počrpati evropskih sredstev, torej imamo denar. Ampak koliko časa trajajo tej dolgotrajni postopki, preden pridemo do realizacije ali pa sam začetka določenega projekta? In ta Državni zbor bo moral biti v kratkem, ali na predlog Vlade ali predlog kakšne druge politične skupine bo mogel biti v kratkem pred enim dejstvom. In sicer, da se sprejme interventni zakon, če želite, o tem, da se te dolgotrajne postopke umeščanja v prostor in pridobivanja soglasij poreže in da lahko začnemo z zagonom investicij in da začnemo nenazadnje tudi s črpanjem, lažjim črpanjem evropskih sredstev.

Glede rebalansa. Zdaj, nova Vlada, če pogledamo številke, je prevzela državo seveda z visoko gospodarsko rastjo. Se lahko strinjamo, gospodarska rast je bila de facto visoka. Z visokimi proračunskimi prilivi zagotovo, nizka brezposelnost, rekordno nizka brezposelnost, ta je še danes na ugodnih številkah. Jaz mislim, da nižja brezposelnost od sedanje sploh ne more biti, kajti tisti, ki danes potrebuje delo, ga dejansko dobi. Povprečno inflacijo, če primerjamo ostale države članice Evropske unije, je bila maja meseca Slovenija v povprečju EU ter z nizkim javnim dolgom v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, torej glede na situacijo v svetu je bil maj, junij dober obet. Zdaj pa odgovornost nove Vlade je v tem, da lahko ta dobro doto, ki jo je prejela, da pač dobro to doto tudi potem unovči. Ali so trije meseci dovolj, da se lahko to pokaže? Po mojem mnenju zaenkrat še ne, ampak bodo proračunski dokumenti, ki jih pričakujemo do konca tega meseca, pravi pokazatelj tega, kam bo zaplavala vlada, v kakšno smer. Seveda, V Novi Sloveniji nas je predlog davčne zakonodaje včeraj negativno presenetil, se pravi, v kakšno smer gre Slovenija z davčno politiko. Če pogledamo nazaj, glejte, skupni davčni prihodki so v prvih osmih mesecih dosegli skoraj 7 milijard evrov, kar je 17,5 % oziroma milijarda evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Kdo je za to zaslužen? Za to je zagotovo najbolj zaslužno slovensko gospodarstvo, ki s svojim znanjem, delom in nenazadnje tudi z drznostjo v naši državi ustvarja dodano vrednost; dodano vrednost ustvarjajo gospodarstvo, inovativna podjetja ter visoko tehnološka podjetja. In, nenazadnje, s to svojo dodano vrednostjo, ki jo želijo ustvarjati, hkrati polnijo tudi proračunske luknje. Ampak ob tem moram pokomentirati, da je, žal, to treba znati tudi ceniti. Ni pa od vseh članov te Vlade – ne govorim za celotno Vlado -, od vseh članov te Vlade ni videti, da bi to znali ceniti, kaj ustvari slovensko gospodarstvo. Zaradi tega, ker že samo napovedovanje povečanih davčnih obremenitev za tiste, ki v Sloveniji dodatno ustvarijo, zagotovo ni dobro. Še težje razumeti dodatne obremenitve pri tem, ko nekatera podjetja zapirajo peči, na primer, podjetje SIJ je ugasnilo svojo tretjo peč. Kaj sledi v naslednjem obdobju, na kakšen način bodo zadostili temu, da bo treba za njihove delavce, ki ne bodo nič delali, plačati božičnice? To bo težko. To bo težko za slovensko gospodarstvo. Zlasti pa slovensko gospodarstvo pričakuje predvidljivo poslovno okolje, tudi predvidljivo davčno okolje. Torej, še težje je to razumeti ob tem, da se v letošnjem letu kljub nižjim davčnim obremenitvam pričakuje 50,8 milijona evrov višje prihodke od predvidevanj prejšnje Vlade. Ob sprejemanju zadnje novele Zakona o dohodnini – prejšnje koalicije, prejšnje Vlade – smo lahko poslušali strašenje o proračunski luknji. Ampak, pozor, nabralo se je za 50 milijonov denarja več, pa tega ne govorimo mi, to govori v bistvu ta Vlada v tem proračunskem dokumentu. Torej, kaj dobimo: nižje davčne obremenitve, če so pametno zastavljene, ne naredijo vedno proračunske luknje. Ampak vsled tega, kar se je lani zgodilo, letos žanjemo. Torej, gospodarstvo lahko ustvari več.

Tu se moram dotakniti še davkov. In sicer, prilivi iz DDV so v obravnavanem obdobju narasli za 20,3 %, na približno 3,6 milijarde evrov. Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so se zvišali za 46 %, na približno 1,15 milijarde evrov, kar je že poleti krepko preseglo načrtovano vsoto zbranih sredstev za leto 2022. Prilivi od dohodnine so znašali okoli 966 milijonov evrov oziroma 0,6 % več kot v primerljivem lanskem obdobju. Tudi prihodki iz trošarin so narasli za 2 %, na približno 957 milijonov evrov. Tu moramo pa dati roko na srce in reči, drži, da tudi vsi davčni prihodki, zlasti iz naslova DDV, so tudi zaradi višjih cen energentov, DDV ostaja na enaki ravni, je bil, tudi v obdobju naše Vlade, da ne bom krivičen, energenti so pa šli gor, torej, denarja je bilo več pobranega. Torej, strašenje pred nižjimi davki in davčnimi obremenitvami, da je to problem ta trenutek, ko smo pred tem, ko Nemčija napoveduje recesijo, ta trenutek bi bil ta korak zlasti pameten, obraten pa nespameten, če pogledamo Nemčijo. Nova koalicija je v koalicijski pogodbi napovedala črtanje teh rešitev v Zakonu o dohodnini, se pravi, dohodninskih olajšav in tudi mej dohodninskih razredov in tako dalje. Naj tu poudarim, da v teh časih to vsaj nekoliko blaži situacijo, se pravi, nižje davčno obremenitvijo tako v gospodinjstvih, kar se tudi občuti prav tako v višjih plačah, itd. Ampak v Nemčiji, primer, Nemčija uvaja davčno razbremenitev v višini okoli 10 milijard evrov. Pozor, to je leva vlada. Tako bo v bistvu zaposlenim pomagala pri inflaciji, je napovedal tamkajšnji finančni minister Christian Linder. Vir ministrstva za fin…, oziroma vir, Finance, so pisale, časopis, citiram:

»Splošno olajšavo bodo postopoma dvigovali z 10 tisoč 347 evri na 10 tisoč 623 evri prihodnje leto in na nadaljnjih 10 tisoč 932 evrov v letu dva 2024. Do te višine torej dohodki v Nemčiji niso obdavčeni. V predzadnji, 42 odstotni dohodninski razred, boste prišli pozneje kot zdaj, letna neto davčna osnova za prehod 14 % v 42 odstotno obdavčitev se bo zvišala zdajšnjih 58 tisoč 597 na 61 tisoč 972 evrov. Prihodnje leto in na 63 tisoč 515 evrov leto za tem.«

Zdaj, jaz se sprašujem v čem je razlika in zakaj bi bila razlika takšna med nami in Nemčijo, in kako se recimo Nemčija pripravlja na hude čase, kajti veste, če Nemčija zakihne, Slovenija zboli in kako se pripravljamo mi. Torej tudi v Nemčiji, kako se borijo z inflacijo. Jaz bi tukaj pričakoval enkrat eno sejo in ukrepe zoper inflacije, se pravi, da o tem spregovorimo. Predsednik Vlade je julija meseca v enem izmed intervjujev dejal, septembra meseca bomo lahko zajezili inflacijo. Ta trenutek nič ne kaže na to, da bi bila inflacija v Sloveniji nekako zajezena oziroma, da bi jo uspeli zajeziti. Bi pa rad poudaril za konec še to začudenje, da kljub visokim proračunskim prilivom, res nekoliko bode v oči, da bomo po predlaganem rebalansu v prihodnjih štirih mesecih očitno v povprečju vsak mesec porabili več kot smo v zadnjih osmih. Torej v zadnjih osmih mesecih smo porabili 8 milijard, torej milijardo na mesec, v prihodnjih bomo 6, torej milijardo in pol na mesec. Minister je to obrazložil, da zaradi stvari za nazaj. Se strinjam. Novembra, ko bo pripravljen in sprejet v tem Državnem zboru proračun za leto 2022, se ni dalo vseh odhodkov, tudi reševanja energetske krize, tudi PKP10 se ni dalo predvideti v tolikšni meri. Absolutno, in zaradi tega trdim tudi sam, gospod minister, da bi rebalans bil potreben v začetku meseca maja in sem prepričan, da prejšnja Vlada bi ga tudi naredila, ampak še vedno tukaj bi bilo potrebno malce več utemeljitev. Ko začnemo naštevati samo digitalni bon, digitalni bon, na koncu pa vidimo, da tega 30 milijonov evrov pri 600 milijonih evrov več, seveda in Covid kriza, ki je potrebno posledice reševati, se strinjam, ampak ne smemo samo opletati z bombončki, da so bili deljeni. Niso bili vse bombončki, ampak je bila pomoč slovenskemu gospodarstvu in ljudem.

Glede energetske krize. Ja, to kar je pred nami je zelo boleče in zelo težko. Določeni ukrepi, ki jih je Vlada pripravila, zagotovo so bili ustrezni, zlasti regulacije cen električne energije pri fizičnih odjemalcih in na drugi strani naftnih derivatov, omejevanje, itd. Bo pa potrebno malce več napora pri gospodarstvu. Še enkrat povem, da gospodarstvo se bori z dvema zgodbama, inflacijo, tudi, in na drugi strani energetsko krizo. In pri tem, ko beremo novice, ko beremo novice glede same energetske krize in kako podjetja zapirajo peči, pri tem, da zaprejo proizvodnje, res to ni dobra popotnica.

Glede investicij, lahko potem v nadaljevanju razprave govorimo več, še enkrat pa povem, pri investicijah je res potrebno, da pred tem preden zbolimo, da jih s polno paro zaženemo naprej, da jih dodatno tudi finančno podpremo, ne pa izčrpavamo, zaradi tega ker tudi beton in asfalt, v Goričkem ga potrebujejo, na Tolminskem. Tudi beton in asfalt in železniške proge so potrebne zaradi multiplikativnih učinkov, nenazadnje tudi zaradi lažjega življenja ljudi.

V Novi Sloveniji temu predlogu rebalansa proračuna ne bomo nasprotovali iz enega razloga, zaradi tega, ker pravi proračunski dokumenti in kakšna bo smer Vlade pride zagotovo do konca tega meseca. Obeti iz včerajšnje najave zakonodaje, ki je bila sprejeta na Vladi, pa zagotovo, kar se tiče dodatnih obremenitev ljudi, normirancev in tako dalje pa zagotovo niso dobri v tem, ko se pripravljamo na obdobje lomastenja medveda, če temu lahko rečemo. Ampak ta dokument ga razumemo v določeni meri res kot tehnične narave usklajevanja in to, kar na koncu ne prinesejo po resorjih pač mi ne moremo toliko porabiti. Lahko daste tja, sam vem kako se to sestavlja. Verjamem pa, da za investicije v železniško infrastrukturo, da bo v naslednjem obdobju pa v znanstveno raziskovalno dejavnost, v šolstvo, zdravstvo, da bo v naslednjem obdobju leta 2023 torej vloženega več napora in da se bo dalo ta finančna sredstva, ki bodo namenjena, nenazadnje tudi počrpati.