Javna tribuna "UKINITEV ŠTUDENTSKEGA DELA?"

Nekdanja ministrica za delo Marjeta Cotman se je na javni tribuni z naslovom "Ukinitev študentskega dela?" pri zaposlovanju mladih dotaknila pokojninske reforme in predvidenega podaljšanja delovne dobe. To je po njeni oceni napačno, saj je starost povezana tudi z boleznimi. "Zato bi morali mladi dobiti čim prej zaposlitev," je menila in opozorila, da študentska politika potrebuje celovito obravnavo.

O predlogu zakona o malem delu pa je Cotmanova povedala, da je to absurd, da se "študente enači z upokojenci, za katere je predvideno več dela, kot zdaj". To po njenem pomeni, da bodo upokojenci konkurenca študentom.

Tudi predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Šoba je opozorila, da je trg dela največji problem za študente in mlade. Predlagani sistem za študente pomeni znižanje realnega dohodka, saj bi se iz študentovega zaslužka odštevalo 15,5 odstotka za socialnovarstvene prispevke. Če pa bo študent želel nadomestiti dohodek, kot bi ga zaslužil v obstoječem sistemu, pa bo delodajalec bolj obremenjen.

To za študente pomeni, da bodo prisiljeni delati za manjše urne postavke, je prepričana Šoba. Če bodo želeli nadomestiti razliko v dohodku, pa bodo morali delati več ur, kar pa zaradi časovnih omejitev, ki jih prinaša predlog zakona, po besedah Šobe ne bo mogoče.

Za direktorja Urada RS za mladino Petra Debeljaka pa je trg dela in zaposlovanje mladih večplasten problem in odvisen od različnih interesov. Eden ključnih ciljev mladih je njihova osamosvojitev in Slovenija je prva v Evropi v čim kasnejšem odhodu od doma, je dejal. Prepričan je namreč, da študentsko delo deloma prispeva k osamosvojitvi mladih, a tudi pripomnil, da po drugi strani podaljšuje študentski status.

Sedanji predlogi zakona o malem delu so po oceni Debeljaka slabi, problem namreč vidi v problematični strukturi brezposelnih (dve tretjini mladih se zaposluje za določen čas) in še vedno pri nas aktualnem pojmovanju "mladih kot velikih otrocih".