VEDNO SE VPRAŠAM, KAJ POSAMEZNA SPREMEMBA POMENI ZA DOBROBIT ZAPOSLENIH IN NAJRANLJIVEJŠIH SKUPIN

DELITE TA
PRISPEVEK
14.05.2021, NSi

»Za dialog sta vedno potrebna najmanj dva. Odkar sem prevzel vodenje ministrstva in hkrati postal predstavnik vlade v Ekonomsko-socialnem svetu so bila, so in vedno bodo moja vrata vsem odprta. Obžalujem, da sindikati zapuščajo pogajalsko mizo in računam na to, da se bodo za njo čim prej vrnili,« je v odzivu na odločitev sindikatov, da izstopijo iz socialnega dialoga na novinarski konferenci dejal minister Janez Cigler Kralj.

Dodal je, da smo na točki, ko snujemo izhodno strategijo in da je zelo pomembno je, da skupaj iščemo optimalne rešitve.»Vem, da z nekaterimi potezami vlade niso bili najbolj zadovoljni in da bi želeli daljša pogajanja, a razumeti je treba, da nas je koronakriza prisilila v hitro ukrepanje in pripravo ustreznega okolja za gospodarski preporod, ki mora slediti krizi, ki smo jo in jo še vedno doživljamo,« je odločitev sindikatov komentiral minister Janez Cigler Kralj.

»Kot krščanskemu demokratu mi je na prvem mestu človek in njegovo dostojanstvo. Zato se vedno vprašam, kaj posamezna sprememba ali poteza pomeni za dobrobit zaposlenih, brezposelnih, socialno ogroženih in najranljivejših skupin. Slovenija se namreč že več kot dve desetletji giblje v začaranem krogu nizkih plač na račun visokih davkov, izgorelosti zaposlenih in za mnoge razvite evropske države smo žal še vedno država s poceni delovno silo, kjer nas najamejo za podizvajalce njihovih produktov in storitev. Manjka pa nam delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, dobrih delovnih pogojev, boljših plač. Tu vidim izziv, ki nas socialne partnerje čaka, da bi lahko z izobraževanji in usposabljanji pripravili državljane na delovna mesta z dodano vrednostjo,« je opozoril podpresednik NSi.

Preprečili smo katastrofo na trgu dela, lahko smo optimisti

Izpostavil je tudi dejstvo, da se je Slovenija na krizne razmere odzvala pravočasno in ustrezno. Konec aprila 2021 je bilo tako registriranih manj kot 80.000 brezposelnih oseb, kar je 4,1 % manj kot marca in 10,6 % manj kot v lanskem aprilu.

»Razmere na trgu dela in trendi nas lahko navdajajo z zmernim optimizmom, predvsem pa potrjujejo, da smo s pravočasnimi in pravilno ciljanimi ukrepi preprečili katastrofo, vsekakor pa omogočili izboljšanje razmer na trgu dela. Teh pa ne bo brez zagona gospodarskih aktivnosti in sproščanja omejitvenih ukrepov.«

Če želimo zvišati plače, moramo znižati davke

Na ministrstvu bodo v skladu s potrebami trga dela programe aktivne politike zaposlovanja po potrebi dodatno dopolnjevali. »Predvsem so naši cilji hitrejši prehod brezposelnih mladih do 29 let na trg dela, zmanjševanje števila dolgotrajno brezposelnih oseb, hitrejša aktivacija brezposelnih, predvsem starejših od 50 let, nizko izobraženih in prejemnikov denarne socialne pomoči ter odprava strukturnih neskladij na trgu dela, z namenom zagotoviti znanja in veščine za potrebe trga dela.«

Mednarodne primerjave kažejo, da je Slovenija še vedno med državami, kjer je delo relativno visoko obdavčeno. »Če želimo naše gospodarstvo narediti bolj konkurenčno, zaposlenim pa zvišati plače, moramo sistem obdavčitev spremeniti. Zato je vlada, in to smo v Novi Sloveniji močno podprli, pripravila malo davčno reformo, kjer sta cilja predvsem razbremenitev dela z namenom pomoči gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji COVID-19  in administrativna razbremenitev,« je poudaril Janez Cigler Kralj in dodal: “V NSi verjamemo, da se bo s tem okrepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije. Analize kažejo, da je ravno obremenitev dela tisti dejavnik, ki negativno vpliva na našo konkurenčnost. Izračuni kažejo, da bi pri povprečni slovenski neto plači dobrih 1200 € leta 2025 ob uveljavljenih ukrepih davčne reforme zaposlenemu na letni ravni ostalo 1260 € več kot danes. To zagotovo ni majhna vsota in gre res za premik v pravo smer.«