Iva Dimic: "Z zakonom o urejanju trga dela bomo zmanjšali brezposelnost"

Poslanci so na izredni seji tudi razpravljali o predlogu
zakon o urejanju trga dela, oziroma o t.i. reformi trga dela. Stališče
poslanske skupine do tega zakona je predstavila poslanka Iva Dimic. Uvodoma je
dejala, da so spremembe in dopolnitve Zakona o urejanju trga dela so pomemben
del reformnega paketa zakonov, ki bodo skupaj pripomogli k zaustavitvi padanja
gospodarske rasti in hitrejšemu izhodu Slovenije iz krize. Nova Slovenija
predlog zakona odločno podpira. Iva Dimic je tudi izpostavila, da bomo s tem
zakonom zmanjšali padanje brezposelnosti in dodali spodbudo k čim hitrejši aktivaciji
brezposelnih oseb. »To bodo omogočile tudi nekatere spremembe na področju
aktivne politike zaposlovanja, pri čemer v Novi Sloveniji opozarjamo, da je
potrebno natančno spremljanje učinkovitosti posameznih ukrepov in usmeritev v
tiste, ki imajo dobre rezultate.«

Magnetogram stališča Ive Dimic:

»V
Sloveniji je trg dela rigiden, slišimo v medijih, od strokovnjakov in ljudi na
terenu, predvsem podjetnikov. Stanje na trgu dela je po oceni Vlade zaostreno.
To pomeni predvsem relativno število brezposelnih oseb, ki že nekaj časa
vztrajajo nad 100.000. Vzrokov za to je več in so kompleksni. Naloga in osnovni
cilj sprememb in dopolnitev Zakona o urejanju trga dela je presekati to
stagnacijo in omogočiti razmere, ki bodo olajšale odpiranje novih, kvalitetnih
delovnih mest in ki bodo vzpostavile stanje, da se bo ljudem bolj splačalo
delati, kot prejemati nadomestilo za primer brezposelnosti. Podatki namreč
kažejo, da se več brezposelnih zaposli po izteku do nadomestila za primer
brezposelnosti kot pa med prejemanjem. S predlogom bomo zmanjšali past
brezposelnosti in dodali spodbudo k čim hitrejši aktivaciji brezposelnih oseb.
To bodo omogočile tudi nekatere spremembe na področju aktivne politike
zaposlovanja, pri čemer v Novi Sloveniji opozarjamo, da je potrebno natančno
spremljanje učinkovitosti posameznih ukrepov in usmeritev v tiste, ki imajo dobre
rezultate. Pozdravljamo možnost začasnega in občasnega dela brezposelnih in
upokojencev, pri čemer smo opozorili ministrstvo na potencialno težavo zaradi
zbiranja dajatve od teh del, v istem proračunskem skladu, kot se zbirajo
sredstva od koncesijske dajatve od opravljenega študentskega dela. Težava je v
tem, da je poraba sredstev iz tega sklada izrecno dovoljena le za namen
dodeljevanja različnih vrst štipendij, predlog zakona o urejanju trga dela, pa
bi določil da se sredstva od začasnega ali občasnega dela lahko uporabijo za
sofinanciranje izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

V Novi
Sloveniji menimo, da se zaradi dveh povsem drugačnih namenov porabe sredstev iz
namenskega proračunskega sklada lahko pojavi dvom o ustrezni porabi zbranih
sredstev. Za zbiranje dajatev od začasnega in občasnega dela predlagamo
oblikovanje ločenega proračunskega sklada ali pa naj se poraba sredstev za
posamezen namen iz skupnega sklada omeji na višino sredstev, ki so bila zbrana
iz posamezne dajatve. Zagotoviti je treba strogo namensko porabo denarja iz
proračunskega sklada.

Predlog
zakona, v kolikor bo seveda upošteval naše pripombe, bomo poslanci Nove
Slovenije podprli.«

Magnetogram razprave Jožefa Horvata:

»Hvala lepa gospa podpredsednica, spoštovane kolegice in
kolegi, spoštovani gospod minister. Mi se ves ta čas v tem mandatu strinjamo,
da je nujna večja gospodarska aktivnost, oživitev gospodarstva, gospodarska
rast in tako naprej in tako naprej. To so pojmi o katerih in pri katerih in
okrog katerih smo se pravzaprav poenotili.

Jaz samo
želim in ministru Vizjaku privoščim, da bo imel veliko modrost in veliko sreče
pri pogajanju s socialnimi partnerji, katera so gotovo izjemno naporna in rad
bi tudi, da bi vsi, tudi udeleženci pri pogajanjih se zavedali, da bodo
gospodarsko krizo v Sloveniji rešili gospodarstveniki oziroma podjetja, ne mi v
parlamentu, niti ne sindikati.

Ko bomo
do tega spoznanja prišli, potem mislim, da bomo tudi lažje sprejemali rešitve.
Sprejemanje rešitev je v končni fazi naloga tega parlamenta ampak, saj kar se
mene tiče, ko se bodo rešitve izpogajale, potem si samo želim, da bodo dobre,
da bodo takšne, da bodo dvignile konkurenčnost Slovenije, ta je namreč, naj
spomnim, leta 2010 padla kar za 20 mest na lestvici, kjer se meri
konkurenčnost, mislim da 59 držav za 20 mest smo padli leta 2010 in pristali
tam nekje na 51 mestu. To je katastrofa.

In to
merjenje, te rezultate si želim, da bi tudi tisti, ki se pogajajo za trg dela,
za zakon o delovnih razmerjih in tako naprej in tako naprej, da bi te meritve
morali tudi upoštevati.

Moramo
se tudi vprašati in si odgovoriti ali smo res v Sloveniji tako dobri, da delamo
samo 37,5 ur na teden. Ali smo res mi tako briljantni? Potem smo najbrž
najboljši v Evropi ampak nismo. Vsi vemo, da nismo. Bi pa bilo tudi dobro, da
malo pogledamo okrog kako trg dela, kjer veljajo zakonitosti trga. Tu sicer ne
gre, hvala bogu, da ne gre za blagovno menjavo, da ne gre za trg storitev, na
trgu dela so ljudje in zato je tu potrebno, da smo zelo pozorni in še enkrat
pravim, dobro bi bilo, da malo pogledamo po rešitvah v tistih državah, ki so
danes v svetu in v Evropi najuspešnejše.

Nekateri
ste danes že omenjali sosednjo Avstrijo, moram reči, da sem nad nekaterimi
rešitvami v sosednji Avstriji navdušen, nisem navdušen da tja hodijo naši
ljudje, predvsem iz Pomurja, iz Koroške delati, dnevno jih gre približno 12
tisoč. Naj tukaj na tem mestu opozorim, da moramo pri dohodninski zakonodaji
biti zelo pozorni, ko bomo na njih mislili ampak poglejmo Avstrijo. Med tem ko
se pri nas javno finančna in gospodarska kriza le še zaostrujeta, se Avstrija
kaže kot model uspešnega premagovanja gospodarskih težav v katerih se je znašla
Evropa.

Med
drugim imajo najmanjšo brezposelnost v vsej Evropski uniji, število delovno
aktivnih pa celo narašča.

S
približno 4% uradno brezposelnostjo se celo približujejo tako imenovani polni
zaposlenosti prebivalstva.

In zdaj
trg dela. V Avstriji je odpoved pogodbe mogoča brez navedbe razloga, delavec pa
jo lahko dobi sredi ali na koncu meseca. Da me ne boste napačno razumeli, vedno
poudarjam, da sem za sindikalno gibanje, da sem za zaščito delavca, ampak vsak
delodajalec tudi ve, da je človek, se pravi delavec delojemalec največji njegov
kapital. To je največji kapital podjetja. Tudi če povodenj uniči fabriko ali
požar ljudje ostanejo je največji kapital podjetja ostal, ostali so ljudje. In
noben pameten delodajalec ne bo kar čez noč odpustil delavca in ne razpravljam
in ne želim, da razmišljam v tej smeri, da je pač treba delodajalcu dati vso
moč, ko bo pač na levo nogo vstal, da bo delavca odpustil. Saj ne gre za to.

Prejemanje
nadomestila za brezposelnost je v Avstrijo omejeno na pol leta, znesek pa je
odvisen od zaslužka v zadnjih dveh letih od starosti in od števila otrok in
tako naprej. Klasične odpravnine, kot jih poznamo v Sloveniji, so Avstrijci
odpravili že leta 2003, ko so prešli na nov sistem. Zaposleni pred tem letom
imajo pravice iz starega sistema, kar je v redu.

Jaz bi
želel, in s tem mojo razpravo zaključujem, da morda le včasih prisluhnemo
pomembnim in izjemno uspešnim slovenskim gospodarstvenikom, ki imajo nekaj
znanja, ki vedo, kako se gospodari v tem krutem izjemno konkurenčnem svetu. In
to so običajno tudi tisti, ki znajo ceniti svojega delavca oziroma delojemalca.
V tem smislu jaz razumem tudi zakonodajo, ki pomeni spremembo ureditve na trgu
dela. Hvala lepa.«

Jožef Horvat je v nadaljevanje še
razpravljal:

»Najlepša
hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi. Gospod minister. Mislim, da bi
bilo zelo dobro, da bi to učno uro, čeprav relativno pozno, predvsem to zadnje,
kar smo slišali s strani ministra, resnično poslušali tako delodajalci, tako
sindikati, pa še malo večje število poslank in poslancev. Jaz želim uvodoma
povedati, da sem za to, da soglašam, da ta novi zakon o delovnih razmerjih
nadaljuje svojo parlamentarno pot. Jaz mu bom prižgal zeleno luč in prepričan
sem, resnično, iskreno, trdno sem prepričan, da bo ustvaril neko novo okolje in
da bo resnično ustvaril neka nova razmerja med delodajalci in delojemalci.

Tako kot
vi, se tudi jaz na terenu srečujem s posameznimi državljani, župani, s podjetji
in tako naprej, in v sredini meseca septembra sem se srečal s predstavniki
izjemno uspešnega slovenskega gradbenega podjetja, ki vsak mesec daje približno
700 plač. Kljub temu pa vemo v kakšni situaciji je gradbeni sektor, zato pa to
podjetje, tako poslovodstvo, tako kot za vse zaposlene, izjemno rešpektiram.
Dovolite mi, da bom prebral nekaj njihovih pripomb na predlagan zakon o
delovnih razmerjih, ki, kot rečeno, datirajo tam 17. septembra letos, in so
nekatere danes gotovo že irelevantne, ker so se tekom pogajanj nekatere te
pripombe dejansko uresničile v tem smislu, da jih danes ni več. Te pripombe bom
storil pravzaprav v smislu apela sindikatom in je moja razprava pravzaprav neko
logično nadaljevanje razprave kolegice Katarine.

Torej,
poslovodstvo tega gradbenega podjetja pravi takole: Ne strinjamo se oziroma
predlagamo, naštevajo 12 točk, prvič, ne strinjamo se z ukinitvijo primerov
dopustnosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Navajajo predvsem
povečan obseg dela, sezonsko delo ter delo, ki po svoji naravi traja omejeno
obdobje, saj so po našem mnenju prav te najbolj utemeljene in potrebne
okoliščin za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ne strinjamo se z
višino oziroma omejitvijo 10% zaposlitve za določen čas od števila zaposlenih
za nedoločen čas v družbi, kjer je v posameznih obdobjih potreba po delavcih
večja. Drugič. Ne strinjamo se z izplačilo odpravnin delavcem, ki so pri nas
zaposleni za določen čas, ker povzroča dodatni strošek delodajalca. Tretjič.
Stopnja poskusnega dela po predlogu nove pogodbe o zaposlitvi se naj podaljša
iz pet mesecev na devet mesecev, da delodajalec delavce lahko bolje spozna in
oceni njegova znanja za določeno zahtevano delo. Četrtič. Dodati je potrebno
možnosti za večjo fleksibilnost delavcev. Petič. Nasprotujemo uvedbi odpravninskega
sklada v predstavljeni obliki, saj le-ta prestavlja dodatno finančno
obremenitev za delodajalca, prispevek delodajalca 0,58%, ter tudi
administrativno obremenitev delodajalca. Šestič. Predlagamo, da se odmor za
malico ne všteva v delovni čas. Trd oreh. Sedmič. Predlagamo poenostavitve
odrejanja režimov delovnega časa, način odrejanja dela po koncu obdobja 6 ali
12 mesecev, se ugotavlja ali je prišlo do izravnave, ali se ure plačujejo kot
nadure.

Osmič.
Ureditev dodatka za delovno dobo izključno na delovno dobo pri zadnjem
delodajalcu in predlagal je, da je to potrebno prepustiti panožni kolektivni
pogodbi.

Devetič.
Strinjamo se z dosledno izpeljavo sorazmernosti pri letnem dopustu in
predlagamo, da se enak pristop uvede tudi pri regresu za letni dopust.

Desetič.
Sprememba kraja od koder delavec prihaja na delo, naj ne bi avtomatično
vplivalo na povišanje povračila stroškov prevoza brez ustrezne spremembe
pogodbe o zaposlitvi.

Enajstič.
Izplačilo povračila stroškov prevoza na delo in iz dela pripada zaposlenemu
glede na dejansko razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta
razdalja znaša več kot 2 kilometra, pri tem se upošteva najkrajša možna pot in
najcenejše prevozno sredstvo.

In
zadnja pripomba, dvanajsta, skrajšati bi bilo potrebno število dni odsotnosti z
dela zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, za katere izplačuje delodajalec
nadomestilo plače v svoje breme.

Zaključujem
in še enkrat pravim, da so te pripombe nastale 17. septembra, nekatere so,
gospod minister, že danes odpravljene, mislim, da so nekatere takšne, da bi jih
sindikati tudi sprejeli, vse pa seveda v tem smislu, da ustvarimo boljše okolje
za nova delovna mesta in pravim, ne razumeti, da zdaj nisem za to, da bi
sindikate poslušali, sem za to, da jih poslušamo in da jih upoštevamo, ampak,
kot sem že večkrat povedal, delovna mesta bodo odpirali gospodarstveniki. Hvala
lepa.«