Iva Dimic: »V NSi pričakujemo, da bodo sodišča odslej pogosteje izrekala alternativne oblike izvrševanja zaporne kazni«

Državni zbor je danes obravnaval predlog zakona o izvrševanju
kazenskih sankcij. Stališče poslanske skupine NSi je predstavila poslanka Iva
Dimic. Dejala je, da novela tega zakona predpisuje, v katerih primerih je
mogoče izvršiti kazen zapora z navedenima alternativnima oblikama prostostne
kazni. »Izreči jo je mogoče le osebam ki imajo urejen delovno pravni status
oziroma imajo status dijaka ali študenta, ki redno opravlja študijske obveznosti«,
je poudarila Iva Dimic.

Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani državni
sekretar, spoštovane poslanke in poslanci.
Spremembe
in dopolnitve Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij so potrebne predvsem
zaradi uskladitve določil tega zakona s spremembami Kazenskega zakonika, s
spremembami Zakonom o kazenskem postopku ter s spremembami Zakonom o
odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ki so bile sprejete v preteklem
letu. Spremembe posegajo na področje načina izvrševanja kazni zapora v obliki
zapora ob koncu tedna in hišnega zapora.
Novela
tega zakona predpisuje v katerih primerih je mogoče izvršiti kazen zapora z
navedenima alternativnima oblikama prostostne kazni. Izreči jo je mogoče le
osebam ki imajo urejen delovno pravni status oziroma imajo status dijaka ali
študenta, ki redno opravlja študijske obveznosti. Hkrati pa mora biti oseba
osebnostno toliko urejena, da ji je mogoče zaupati in izrečene alternativne
oblike prostostne kazni ne bo zlorabila. V okviru individualizacije kazenske
sankcije bo torej sodišče tisto, ki bo ob poznavanju individualnih
obdolženčevih razmer presodilo ali je tudi s takšnim načinom izvršitve
prostostne kazni uresničuje namen kaznovanja. To pa je generalna in specialna
prevencija ter resocializacija storilca.
V Novi
Sloveniji pričakujemo, da bodo sodišča odslej pogosteje izrekala alternativne
oblike izvrševanja zaporne kazni. Ugodnejše so za obsojenca, saj ohrani možnost
dela in stika z družino ter ostane vključen v socialno mrežo. Sprejemljivejše
so tudi z javnofinančnega vidika. V letnem poročilu Uprave za izvrševanje
kazenskih sankcij namreč že nekaj let za povrstjo beremo, da se soočajo s
problematiko prenapolnjenosti slovenskih zaporov. Več kot polovico zapornikov
je prestajalo prostostno kazen, ki je bila krajša od dveh let. Strošek
oskrbovanega dneva je za preteklo leto znašal kar 83 evrov na zapornika. Ob
predpostavki, da bi polovica od njih lahko prostostno kazen prestaja bodisi v
obliki vikend zapora ali v obliki hišnega zapora, bi to pomenilo zmanjšanje
proračunskih izdatkov za te namene za nekaj milijonov letno. Podpiramo tudi
druge rešitve, ki jih prinaša navedena novela zakona, saj se na ta način
odpravljajo številne pravne praznine. Odpravljajo pa se tudi pomanjkljivosti na
katere so opozorili pravosodni in drugi organi v zvezi z dosedanjim izvajanjem
določil tega zakona.
Poslanci
Poslanske skupine Nove Slovenije zato napovedujemo podporo Zakonu o spremembah
in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.