Iva Dimic: »Prizadevali za takšno visoko šolstvo, ki bo ustrezalo potrebam študentov«

V državnem zboru je v sredo potekala
razprava o predlogu Zakonu o visokem šolstvu. V imenu poslancev NSi je
razpravljala poslanka Iva Dimic. V stališču je poudarila, da smo v Novi Sloveniji
programu zapisali, da si bomo prizadevali za takšno visoko šolstvo, ki bo
ustrezalo potrebam študentov, hkrati pa jim bo po dokončanem študiju omogočilo
pridobitev želene zaposlitve. Poslanci NSi so predlog zakona podprli. Iva Dimic
je ob tem še izrazila upanje, da se bo slovensko visoko šolstvo uspelo ustrezno
modernizirati in stopiti v stik z gospodarstvom, ki bo mladim lahko ponudili
tako štipendiranje kot kasneje zaposlitve in s tem seveda svetlejša prihodnost
mladim generacijam.

Objavljamo stališče poslanke Ive
Dimic:

“Hvala za besedo. Spoštovani!

V Novi
Sloveniji smo v programu zapisali, da si bomo prizadevali za takšno visoko
šolstvo, ki bo ustrezalo potrebam študentov, hkrati pa jim bo po dokončanem
študiju omogočilo pridobitev želene zaposlitve. Ob analizi statističnih podatkov,
o številu vpisnih študentov, številu dokončanih študije in številu diplomantov,
ki se uspejo zaposliti, lahko ugotovimo, da temu žal ni tako. Relativno visok
odstotek študentov študija ne dokonča, gospodarstveniki pa izpostavljajo
problem, s katerim se vedno pogosteje srečujejo, in sicer da ne uspejo dobiti
dovolj kvalitetnega inženirskega kadra. Na drugi strani pa žal veliko število
diplomiranih družboslovcev ne uspe najti primerne zaposlitve. Dejstvo je, da je
bilo zaposlovanje študentov v Sloveniji v preteklosti posvečeno premalo
pozornosti in da so na tem področju določene spremembe nujne. Okrepiti je
potrebno sodelovanjem med visokošolski institucijami in gospodarstvom.
Gospodarstvo bi moralo na določen način biti tudi vključeno v pripravo študijskih
programov, saj le tako lahko pričakujemo v prihodnosti ustrezno kompetentnost
študentov in njihovo zaposljivost po koncu študija.

V
Poslanski skupini Nove Slovenije bomo predlagano novelo Zakona o visokem
šolstvu podprli, hkrati pa upamo, da se bo slovensko visoko šolstvo uspelo
ustrezno modernizirati in stopiti v stik z gospodarstvom, ki bo mladim lahko
ponudili tako štipendiranje kot kasneje zaposlitve in s tem seveda svetlejša
prihodnost mladim generacijam.”

Iva Dimic je v nadaljevanju tudi razpravljala:

»Hvala za besedo. Spoštovani.

Veliko
je bilo že danes izrečenega, tudi na predstavitvah, vendar je danes v Sloveniji
trend, da se gre po končani srednji šoli oziroma gimnaziji študirati, kar je
zelo spodbudno. Vendar je tukaj treba tudi nekaj narediti oziroma če primerjam,
danes ima samo Univerza v Ljubljani preko 41 tisoč študentov, kar je več kot
2-krat več kot jih ima Oxford. Zavedam se, da je težko primerjati univerze, kot
je Oxford z Univerzo v Ljubljani, vendar sem hotela samo poudariti, da z večjim
številom študentov še zdaleč ni zagotovljenih dobrih rezultatov. In eden izmed
problemov, ravno pri nas, univerzitetnega študija je nizek delež diplomantov od
vpisanih v prvi letnik, s čimer je izgubljen pomemben del sredstev vloženih v
visoko šolstvo. Mogoče je razlog tudi v tem, da imajo ravno ti študentje povsem
napačne spodbude.

Če
povem, pa verjetno tudi vsi tukaj prisotni dobite vedno več vprašanj
profesorjev, kaj vendar bomo naredili z nekaterimi fiktivnimi vpisi študentov.
Fiktivni vpisi študentov omogočajo nekaterim študentom, ki imajo resen namen
študija, onemogočijo vpis na fakulteto. Tudi to je vprašanje za prihodnost.

Za
prihodnost je tudi vprašanje glede fakultet v tujini, kjer njihovi lastni
študentje poučujejo in vnašajo nova znanja na naslednje generacije. Kako pa je
s tem pri nas? Žal nekateri profesorji ne spustijo mlajše generacije. To se
kaže v samem načinu zaposlovanja, pogoju napredovanja in sistemu nagrajevanja.
Tako so slovenske univerze na nek način skoraj prisiljene najemati skoraj
izključno slovensko govoreče znanstvenike, to seveda krepi sloves znanja
slovenskega jezika, z vsem spoštovanjem in z novimi strokovnimi termini, vendar
bi tudi tuji predavatelji pomembno prispevali k širjenju in širitvi ponujenega
znanja. Mogoče bi na ta način lahko le obdržali kakšnega uspešnega diplomanta,
da ne bi odhajal v tujino.

Na javni
predstavitvi mnenj v zvezi z omenjeno novelo je bilo med drugim mogoče tudi
slišati očitke, da gre za razprodajo visokega šolstva tujcem. Menim, da so te
trditve močno pretirane. Če verjamemo predstavnikom slovenskih univerz, ki
trdijo, da je slovenski visokošolski sistem kvaliteten tudi v mednarodnem
merilu, se dejansko nimamo česa bati. In tudi prihod oziroma sodelovanje z
gospodarstvom bi moralo biti v prihodnosti okrepljeno. Rada bi samo omenila,
dosežek Fakultete za strojništvo v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim
centrom, ko so razvili novo metodo, skupaj so razvili novo metodo
rekonstrukcije dojke pri bolnicah z rakom. S takšnim modelom se je skrajšal čas
operacije in tudi bolnicam je bil bolj prijazen.

Pohvalila
bi tudi Fakulteto za strojništvo, ker glede na število operacij, ki jih
opravijo, lahko kalup naredijo v 24 urah. Mislim, da so to zelo dobre prakse,
ki so v Sloveniji premalo izkoriščene, in ravno tukaj tudi gospodarstvo in vsi
instituti bi morali pristopiti k temu. Zato jaz verjamem, da bomo v prihodnosti
vsi skupaj strmeli k boljšemu sodelovanju, boljšim in zadrževanju diplomantov v
Sloveniji.«