»Pomembno je, da se resno pogovorimo o staležu zveri v Sloveniji. Zagotovo je potrebno učinkovito in aktivno upravljanje s populacijo divjih zveri in s tega vidika se mi zdi, da je potrebno tudi stalež divjadi vrniti na leto izpred 30 let,« je bila na današnji izjavi za javnost jasna poslanka NSi Iva Dimic.
Razširjena populacija prostoživečih medvedov po mnenju poslanke močno vpliva na življenje lokalnih prebivalcev, predvsem pa kmetov. »Največ prostoživečih medvedov je na območju Kočevja in Notranjske, od koder prihajam tudi sama, tako da je ta populacija zagotovo vplivala ne samo na delo in kmetovanje kmetov, temveč tudi na občane in krajane. Velikokrat se zgodi, da pridemo v stik z medvedom, kar v večini primerov ni prijetno,« je poudarila Iva Dimic.
Leta 2022 je bilo prijavljenih nekaj več kot 300 škodnih dogodkov, ocenjena škoda je znašala 119.000 evrov. V letu 2021 je rjavi medved povzročil 506 škodnih dogodkov v ocenjeni vrednosti 206.000 evrov. »Medvedi so lani najpogosteje škodo povzročali na drobnici (27 odstotkov primerov), sledijo je sadje in sadno drevje, čebele, silažne bale, koruza, govedo, krmilniki za divjad ter konji in osli. Največ škodnih dogodkov je bilo na Kočevskem in Notranjskem,« je opozorila poslanka.
V Sloveniji je bilo zadnjih pet let veliko razprav o številki prostoživečih medvedov. »Pred petimi leti so se številke gibale med 1000 in 1100, zdaj pa jih je po njeni oceni zagotovo več kot 1200. Prav se nam zdi, da se na seji odborov pogovorimo o tem, kako in na kakšen način stalež divjadi srednjeročno upravljati. Se pravi, kako v obdobju pet do deset let sobivanje s človekom najbolje urediti,« je izpostavila Dimičeva.
V Novi Sloveniji smo z zaskrbljenostjo in začudenjem sprejeli tudi izjavo predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ki je ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana pozval, naj zamrzne izvajanje vseh odločb o odstrelu 230 rjavih medvedov. »Premier namreč meni, da je treba to področje vnovič proučiti. Menimo, da je pri tem predsednik vlade močno prekoračil svoje pristojnosti in grobo posegel v avtonomijo strokovnih institucij, ki so pripravile strokovne podlage za predmetno odločitev, in v delo državnih organov. Nesprejemljivo in v nasprotju z načeli pravne države je, da predsednik vlade skuša vplivati na konkretne strokovne odločitve in odločanje v konkretnih upravnih postopkih,« je še dodala Iva Dimic.
Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednji sklep: