(INTERVJU) Predsednica NSi Ljudmila Novak za Večer: Slovenijo želimo na pošten način modernizirati

DELITE TA
PRISPEVEK
24.10.2016, NSi

LjudmilaNovakSiol20131Predsednica NSi Ljudmila Novak je v obširnem intervjuju za sobotno izdajo časnika Večer spregovorila o njeni ponovni kandidaturi za predsednico stranke, gospodarstvu, zdravstvu, migrantski krizi in razmerah na desnici. Intervju, ki je dostopen tudi na spletni strani časnika Večer, objavljamo v celoti.

Na kongresu boste vnovič kandidirali za predsednico stranke. Gre bržkone za strateško potezo stranke in hkrati z vaše strani zelo premišljeno odločitev, da vi popeljete stranko na naslednje volitve in ne vaš naravni politični naslednik Matej Tonin.
“Ne gre toliko za strateško odločitev kot za to, da želimo Slovenijo skupaj resnično modernizirati. Ljudje pogrešajo v politiki jasno vizijo, poštenost in ukrepe, ki bi jim izboljšali kakovost življenja. O vprašanju, kdo naj vodi stranko, sem v stranki sprožila razpravo. Že spomladi smo imeli širši posvet vodstva, na katerem smo sklenili, da mora biti odločitev sprejeta do začetka jeseni. Ob polni podpori svojih najožjih sodelavcev sem se odločila, da na novembrskem kongresu kandidiram, in če me bodo člani stranke ponovno izvolili, popeljem stranko na volitve. Na koncu vedno demokratično odločijo ljudje in tako je tudi prav. Nikakor ne izključujem tudi možnosti, da za predsednika stranke kandidira še kdo. Zame je najpomembneje, da ima stranka jasno zastavljene cilje in ukrepe, ki jih želi v prihodnosti na pošten način izpeljati, da bi ljudem vrnili upanje v našo državo.”

Morda tudi to, da se je Nova Slovenija pod vašim vodstvom v zadnjem času zelo jasno distancirala od drugih političnih akterjev, denimo SDS, ki je zadnjih 15 let predstavljala nekakšnega hegemona na desnici.
“Ves čas sem si prizadevala, da bi stranka imela svojo politiko skladno z vrednotami krščanske demokracije, ki so univerzalne. Vrednote krščanske demokracije predstavljajo odgovorno in pošteno delo, pravičnost, varnost, sodelovanje, medsebojno spoštovanje in delo za skupno dobro. To so temeljne vrednote, ki tudi meni osebno veliko pomenijo in iz njih izhajam pri svojem političnem delu. To so tradicionalne evropske vrednote, ki lahko Slovenijo naredijo normalno evropsko državo.”

Zakaj potem skladno s temi krščanskimi vrednotami ne podpirate bolj odločno javnega zdravstva tako kot ministrica Milojka Kolar Celarc?
“Zmotno je prepričanje, da ne podpiramo javnega zdravstva. To ne drži. Tisti, ki natolcujejo, da ne podpiramo javnega zdravstva, si ne želijo sprememb. Podpiramo mrežo javnega zdravstva, v katero spadajo tudi koncesionarji. Javna mreža zdravstva je dobro vzpostavljena, a hkrati je jasno, da se v družbi dogajajo velike spremembe, zato obstoječi sistem ni več vzdržen. To je tudi razlog interpelacije zoper ministrico za zdravje. Čakalne dobe se zelo hitro podaljšujejo, zato so potrebni nujni ukrepi. Nasprotujemo monopolu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in na tem področju predlagamo večjo konkurenčnost, s čimer bi si vsakdo lahko s svojim denarjem sam izbral svoje osnovno zavarovanje. Predvsem pa menimo, da bi moral imeti pacient možnost odločiti o tem, kdo bo z denarjem iz zavarovalnin razpolagal. To pomeni, da lahko sam išče različne storitve, da sam odloča o poteku svojega zdravljenja. Želimo torej več konkurenčnosti na področju zavarovalništva za bolj kakovostne in cenejše storitve ter krajše čakalne dobe. Pričakujemo tudi jasno ureditev standardov in normativov v javnem zdravstvu. Če nekdo svoje delo dopolnjuje z delom zunaj javnega sektorja, v tem ne vidimo težav. Le pravila morajo biti jasna.”

Kaj torej svetujete ministrici glede na to, da bo tudi prihodnje leto zmanjkalo denarja za vsa zdravljenja, ki jih potrebujejo predolgo čakajoči bolniki?
“Ministrica se sedaj hvali, koliko denarja je zagotovila za zmanjšanje čakalnih dob. Toda to ni dovolj, če se ta denar porabi na enak način kot doslej, ko denar ni porabljen racionalno in pregledno. Potrebna je temeljita modernizacija zdravstva, ki bo dolgoročno vzdržna in bomo z njo dobili človeka vreden zdravstveni sistem. Ko smo ministrici želeli predstaviti svoje ukrepe modernizacije zdravstva, ki smo jih pripravili s strokovnjaki z različnih področij, ni našla časa, da bi nam prisluhnila. Na srečanje čakamo že skoraj leto dni …”

Ste ukrepe pripravljali z drugimi strokovnjaki ali drugimi interesnimi skupinami na področju zdravstva, katerim ministrica s svojo željo po ohranitvi močnega javnega zdravstva prav tako predstavlja trn v peti?
“Izhodišča za modernizacijo zdravstva smo pripravljali z uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev, s predstavniki interesnih skupin in drugimi strokovnjaki. Pri korenitih sistemskih spremembah je treba vselej prisluhniti vsakomur. Toda ministrica nas ne želi sprejeti. Tudi Zdravniška zbornica Slovenija ima svoj predlog rešitev, vendar če ji ministrica ne želi prisluhniti in pravi, da bo vse naredila sama s svojo ekipo, to ni dobro. Po našem mnenju je premalo prisluhnila ljudem, ki imajo izkušnje na tem področju in znajo najbolje povedati, kje so rešitve. Področje zdravstva vsebuje kompleksno in občutljivo zakonodajo. Obravnavati jo moramo s široko javno razpravo in dialogom, ukrepe pa sprejemati s pogumom.”

Imajo izkušnje in interes z zdravstveno dejavnostjo ter koncesionarstvom narediti več za svoj žep, kar ne pomeni nujno naprezanja za javno dobro.
“Vsak, ki pošteno in odgovorno dela, ima pravico, da nekaj zasluži. Če bomo ljudi le omejevali, da ne zaslužijo preveč, bodo visoko izobraženi kadri in dobro usposobljeni strokovnjaki še naprej odhajali v tujino. Zakaj je v Mariboru tak problem z anesteziologi? Zato, ker je Avstrija blizu, kjer so pogoji za delo boljši in plače višje. Velik problem pri nas je tudi preobremenjenost zdravstvenega osebja, zato so koreniti ukrepi nujni.”

Kako bi vi zagotovili več denarja za zdravstvo in predvsem za blagajno zavoda za zdravstveno zavarovanje? Kako bi vi skrajšali čakalne vrste?
“Čakalne vrste, neracionalna poraba denarja, korupcija, kadrovska podhranjenost in monopol zdravstvene zavarovalnice so temeljni problemi. Zato gredo naši predlogi ukrepov v smeri spodbujanja večje konkurenčnosti na področju zavarovalništva, kar bi pomenilo, da denar sledi pacientu, da lahko ta sam izbere, za katere storitve bo zavarovan, da torej za svoj denar odloča o poteku lastnega zdravljenja. V sedanjem sistemu državljan te možnosti nima in za denar, ki ga nameni v zdravstveno blagajno, ne dobi tega, kar bi moral.”

Vrnil bi se k pozicioniranju Nove Slovenije. Kako si poslej predstavljate sklepanje koalicij, zavezništev, ko povezovanje z SDS, vašo nekdaj naravno partnerico, ni več tako samoumevno? Rekli ste, da z njimi ne morete sodelovati, dokler stranko vodi Janez Janša.
“Z nobeno stranko ne zavračamo sodelovanja. S tistimi, ki predlagajo pozitivne rešitve, kakršne tudi mi podpiramo skladno s svojimi vrednotami in programom, smo vedno pripravljeni sodelovati. Prepričana pa sem, da je treba na vsebinski in organizacijski ravni zgraditi novo desnico. Slovenija potrebuje desnosredinsko politiko, ki bo zaradi kredibilnosti, dobrega programa ter nekompromitiranih kadrov na volitvah zmagala in si prizadevala za normalno in bolj uspešno Slovenijo. Verjamem v naš program in, izhajajoč iz tega, bomo oblikovali svoja zavezništva. K temu bomo povabili akterje s področja civilne družbe, morda tudi kakšne stranke, ki lahko z nami delijo te vrednote in rešitve programa. Predvsem si v prihodnosti snovanje naših politik predstavljamo kot pogovor in ukrepanje, da bi ljudje bolje živeli. Gradili bomo na pozitivnem pristopu in dogovarjanju z vsemi tistimi deležniki, ki želijo normalno Slovenijo, ki bo primerljiva z drugimi uspešnimi srednjeevropskimi državami. Odpiramo se navzven, seveda pa pričakujemo spoštljiv partnerski odnos, ki bo imel v ospredju ljudi, ne pa parcialnih interesov.”

Zakaj natančno nočete sodelovati z SDS, dokler bo Janez Janša na čelu te stranke?
“Z vsemi strankami, ki bodo delovale v dobrobit ljudi, lahko v skupnih točkah sodelujemo. Ne moremo pa pritrjevati negativizmu, razdiralni politiki, spodbujanju delitev in manipuliranju z ljudmi s pomočjo laži in sprevračanja dejstev. Ni logično, da sodelujemo z ljudmi, ki zahrbtno in z vsemi sredstvi delajo za to, da bi uničili NSi. In pri tem bomo vztrajali. Država in ljudje, ki živijo v njej, so pomembnejši od posameznika. Partnerstvo, zaupanje in pošteno delo za dobre rešitve v korist domovine so temelji naše politike. Normalna in pogumna politika je temelj in pogoj za napredovanje v normalno in uspešno državo.”

Se vam nič ne kolca, da niste v Cerarjevi koaliciji? Saj vendar na številnih področjih vlada ravna tako kot bi vi, denimo pri varčevanju in konsolidaciji javnih financ, na področju privatizacije, v soočanju z migrantsko krizo …
“Ne bi mogla trditi, da se z večino vladnih odločitev strinjamo. Zelo jasno je, da je ta koalicija zelo raznorodna, zlasti na področju privatizacije. Nekatere stranke govorijo, da so proti privatizaciji, pa jo ves čas izvajajo, druge, da so za premišljeno privatizacijo …”

… kar vi zagovarjate.
“Ta privatizacija ni pregledna, kakor so obljubljali. Nekateri predstavniki vladne koalicije govorijo eno, delajo pa drugo. Javnost je velikokrat vznemirjena zaradi ‘dvomljivega‘ in nenačelnega kadrovanja. Vidi se, da mreže iz preteklih časov še vedno intenzivno sodelujejo v teh procesih. V NSi teh mrež nimamo in ne želimo privatizirati na ta način. Ko govorimo o zasebnem sektorju, zasebnem šolstvu, zasebnem zdravstvu, tega ne kriminaliziramo. Naše stališče je, da je svobodna gospodarska pobuda posameznika zelo dobrodošla in pravzaprav nujna, pri čemer podjetja potrebujejo odgovorne lastnike. Družinska, mala in srednja podjetja so temelj uspešnega gospodarstva, zato bi država vsako zasebno pobudo morala še bolj spodbujati.”

Potem tudi lažje razumete razpravo, ki se je odvijala v upravnem odboru DUTB, ki je skušal zaobiti določila tako imenovanega Lahovnikovega zakona, ki omejuje nagrade direktorjev državnih podjetij?
“Dogovarjali so se mimo zakona in v nasprotju z njim. To je dejstvo, ki ni sprejemljivo. Ne rečem, da je ta zakon najboljši. Toda dokler zakon ni spremenjen, ga je treba spoštovati in ne iskati obvodov. Če menimo, da zakon ni dober, je treba najprej predlagati spremembo. Ravnanje, ki ga omenjate, ni dopustno, ne poznam pa vseh okoliščin.”

Prodaja NLB se bo bržkone zamaknila. Premier je morebitno preložitev prodaje pojasnil tudi z negotovostjo zaradi brexita in nestabilnosti na finančnih trgih. Finančna ministrica je med drugim ocenila, da bi bila prodaja NLB ob nekaterih pravnih negotovostih, na primer v zvezi z odločitvijo ustavnega sodišča o skladnosti izbrisa podrejenih obveznosti podržavljenih bank z ustavo, ekonomsko neupravičena. Menite, da ravna država modro, preudarno?
“V Sloveniji imamo vedno polno izgovorov, zakaj bank še ne bi privatizirali. Enkrat je ena kriza, nato druga, enkrat so v preslabem stanju in jih nihče noče kupiti, drugič smo vanje preveč vložili, zdaj je razlog brexit … Vedno novi izgovori. Ni naloga države, da ima v lasti banke, ki ne nudijo prave podpore gospodarstvu. Naloga države je, da ustvari primerno davčno okolje s čim manj birokracije, da bodo podjetniki lahko lažje poslovali, zaposleni pa bili za svoje delo primerno plačani. Vemo, da se je ves čas poglabljala bančna luknja zaradi dogovorjenih posojil, velikokrat brez kritja in prave vizije podjetja. Tudi zaradi finančne krize. Vemo, da država ni vedno nastavljala najboljših vodstvenih kadrov. Zato se resno sprašujem, zakaj morajo bančne krize vedno reševati ljudje, ki vsak dan trdo delajo za svoj denar, namesto da bi lahko več denarja namenili pokojninam, cestam, štipendijam, zdravstvu in za vse tiste naloge, ki so v pristojnosti države.
Državne banke se tudi niso izkazale kot najboljše v času krize. Velikokrat slišimo, kako je težko dobiti posojilo, ker so banke premalo fleksibilne, ker se premalo poglobijo v stanje in razvoj podjetij. Pred krizo pa so se, vemo, nekateri krediti delili v gostilnah na vampih brez zagotovil, da bo ta denar nekoč vrnjen. Prav zato smo se v NSi v sodelovanju s strokovno javnostjo odločili pripraviti novele zakonov o državnem tožilstvu, sodiščih in bančništvu, kjer bomo predlagali ustanovitev posebnega oddelka za bančni kriminal na državnem tožilstvu. Za bančno luknjo morajo odgovarjati vsi.”

Država krepi delež v Savi, h kateri se je priklopila Zavarovalnica Maribor, v Petrolu, odložena je prodaja Telekoma …
“Zakaj država potrebuje v svoji lasti zavarovalnice, banke, terme? Ponovno želim poudariti, da bi morala biti primarna naloga politike, da ustvari dobre pogoje za podjetništvo in zaposlene, ne pa, da ima podjetja v svoji lasti.”

Ker je vlada tako zapisala v strategijo upravljanja, ki jo je potrdil državni zbor.
“In to je narobe. Če ne gre za strateško infrastrukturo, državi ni potrebno, da je lastnica takih podjetij. Razen če nekatere stranke in posamezniki ta podjetja potrebujejo za svoje lastne bankomate ali v njih odlagajo svoje ‘zaslužne‘ kadre. Za državo je pomembno, da podjetja delajo učinkovito, da plačujejo primerno nizke davke, da zaposlujejo ljudi, da država ‘pokasira‘ tisto, kar ji pripada, in da denar, ki ga dobi od teh podjetij, naloži v infrastrukturo, šolstvo, zdravstvo – za osnovne potrebe ljudi.”

In morda v demografski sklad, ki naj bi zagotavljal vir financiranja pokojnin za prihodnje rodove.
“Že sedaj vemo, da mora država dajati 1,3 milijarde dodatnega denarja za pokojnine, ker pokojninska blagajna ne zmore financirati vseh pokojnin, zato je nujno potrebna tudi modernizacija pokojninskega sistema. Me pa skrbi, da kot država ne naredimo dovolj za spodbujanje rodnosti in bo naša demografska slika le še slabša. Naloga države je krepiti gospodarstvo, da bo višja gospodarska rast, da bo zaposlovanje čim večje in da bodo zaposleni plačevali primerne prispevke za pokojnine. To je bistveno. Da pa bodo podjetja zaposlovala, je treba vzpostaviti pogoje, da bo gospodarstvo bolje delovalo. To pa pomeni, da morajo biti davki primerno nizki in birokratske ovire, ko za razna gradbena dovoljenja lahko čakaš tudi več let, odpravljena. Če bo država z dodatnimi davki in prispevki le obremenjevala gospodarstvo, pa ne moremo pričakovati, da bo gospodarstvo ustvarjalo nova delovna mesta. Tudi davčne blagajne so prinesle veliko novih obremenitev …”

… državni blagajni pa v pol leta 37 milijonov evrov več.
“In koliko več stroškov je uvedba davčnih blagajn prinesla podjetnikom? Koliko ljudi je opustilo svojo dejavnost zaradi tega in so sedaj na plečih države? In koliko utaj davkov je zaradi tega manj?”

A zato, ker niso izdajali računov? Sami ste rekli, da mora vsakdo dati državi, kar ji pripada. Če k temu pripomorejo davčne blagajne, ne vidim v tem težave.
“Za nekatere dejavnosti bi lahko obstajale pavšalne obdavčitve, ki bi denimo kmetom olajšale delo in prodajo, denimo na tržnici. Poglejmo samo, kako imajo to urejeno čez mejo, na primer v Avstriji. Zato mislim, da je treba zanje in še za nekatere subjekte narediti sistem bolj življenjski, in da bi vsakdo lahko brez večjih težav in zadreg poravnal davke. Težava našega poslovnega oziroma davčnega okolja je, da ni fleksibilno in utečeno.”

Premier Cerar je ob polovici mandata večkrat poudaril, da Slovenija beleži gospodarsko rast, da se proračunski primanjkljaj manjša, število brezposelnih pada. Tudi vas ti podatki razveseljujejo?
“Seveda me vse to veseli, vendar vemo, da gospodarska rast ni posledica ukrepov te vlade, temveč rasti drugod, zlasti v Nemčiji. Naša uspešna podjetja so v glavnem izvozno usmerjena. Glede konsolidacije javnih financ je treba povedati, da je to tudi naš prispevek, saj smo lani odgovorno podprli fiskalno pravilo. Na drugi strani pa vlada ni sprejela nobenih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti ali privabljanja novih vlagateljev. V NSi smo predlagali nižjo obdavčitev plač, s katero bi podjetniki lahko lažje zaposlovali, zaposleni bi imeli višje neto plače. S tem bi se še dodatno povečala tudi potrošnja, a je vlada za takšne predloge gluha. Omenili ste še nižanje stopnje brezposelnosti. Če bi bili pogoji za delo tako dobri, zakaj pa potem beležimo toliko odhodov ljudi iz Slovenije in zakaj se jih toliko vozi na delo v Avstrijo? Skromna rast zaposlenosti pa je, to je treba poudariti, posledica evropskih sredstev, ki so na voljo delodajalcem za zaposlitve mladih. Toda to ni trajna rešitev.”

Omenili ste tudi nujo po povečanju rodnosti kot nujen ukrep za izboljšanje demografske slike. Kako razumete v današnjem času razpravo o splavu? Čemu po vašem mnenju ta razprava služi glede na to, da gre za ustavno zajamčeno pravico do splava?
“Za višjo rodnost mora spet država vzpostavljati pogoje, da se mladi lažje odločijo za družino. Glede splava pa naj povem, da krščanski demokrati zagovarjamo svetost življenja od spočetja do naravne smrti. Debata o tem bo čedalje intenzivnejša, ker se prebivalstvo v Evropi vse bolj stara. Odločitev za splav je izjemno težka. Nobene ženske, ki se za to odloči, ne obsojam. Bi si pa želela, da bi bilo splavov čim manj. Želela bi si, da bi bilo več ozaveščanja, več pogovorov pred tem korakom, saj vemo, da splav pušča fizične in psihične posledice pri ženskah. Naredila bi torej vse, da bi se čim manj žensk za to odločilo, ker splav skoraj nikoli ni edina in najboljša rešitev. Zagotovo pa bi se morali več pogovarjati o posledicah splava kot o morebitni prepovedi. V primeru prepovedi bi se namreč ti posegi najverjetneje dogajali nekontrolirano, nestrokovno, kar ima lahko za ženske še bolj usodne posledice.”

Se vam zdi, da bi morale biti kontracepcijske tablete plačljive, kot je nedavno predlagal ZZZS?
“Nisem naklonjena hormonski kontracepciji, ker je škodljiva. Hormonske tablete plača država, kondome, ki so neprimerljivo manj škodljivi, pa si morajo ljudje sami kupiti. Menim, da je treba delati več na preventivnem ozaveščanju in odgovornosti posameznika pri spolnosti.”

Pokop prvih posmrtnih ostankov iz Hude Jame je predsednik Pahor označil kot pomemben mejnik v procesu sprave, nikakor pa ne kot začetek ali še manj konec. Kako ste vi doživeli ta dogodek, saj je državni zbor potrdil vaš predlog zakona o dostojnem pokopu?
“Zadovoljna sem, da je bil zakon sprejet in da se je tudi začel izvajati. Ko sem ga predstavljala poslanskim skupinam in civilni družbi, je sprva slabo kazalo, čeprav je bil namen zakona le ta, da bi končno začeli reševati to, kar je osnova neke civilizirane družbe, to je dostojen pokop vseh pobitih med vojno in po njej, ne glede na narodno, versko ali politično pripadnost. Gre za osnovno pravico vsakega človeka, da ga dostojno pokopljemo, in njegov grob tudi ustrezno zaznamujemo. Zadovoljna sem, da smo na koncu vendarle o tem prepričali predsednika vlade Mira Cerarja in da je njegova stranka podprla naš zakon.
Ključno je zlasti to, da je vlada na našo pobudo za izvajanje zakona v proračunu zagotovila denar. Vnovič je bila imenovana vladna komisija in z nekaterimi člani te komisije smo tudi pripravljali zakon, ki je napisan na podlagi njihovih dolgoletnih izkušenj. Želim si, da bi mrtvi našli mir v dostojnem pokopu in grobu in da bi se med živimi dialog o teh hudih časih in dejanjih razvijal strpno. V Sloveniji si pač moramo priznati, da so se dogajale hude, žalostne in tragične stvari, da jih za nazaj ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo odnos do tega. To pomeni sprejeti zgodovino in jo korektno tudi zapisati ne le z vidika zmagovalca, saj so bila dogajanja večplastna.”

Vas je zmotilo, da je Nova slovenska zaveza izkoristila dogodek za poveličevanje junaštev domobranstva?
“V teh jamah niso le domobranci. Treba je poznati zgodovino, zakaj je domobranstvo sploh nastalo. Seveda vsa njihova početja niso bila pozitivna. Kakor tudi ni bilo vse pozitivno na drugi strani. Pri pokopu žrtev iz Krimske jame, ki sem se ga poleg žalne slovesnosti v Hudi Jami udeležila tudi sama, je bilo med umrlimi tudi devet partizanov, ki se niso strinjali s krutimi dejanji komunistične partije med vojno. Treba je povedati, kaj je pozitivno, kaj je negativno, in vse to pravično ovrednotiti z namenom, da to prispeva k resnici in spravi. Nedopustno pa je, da kdorkoli na katerikoli strani žrtve in njihove svojce izkorišča za svoje politične namene in da kogarkoli podpihuje k dodatnim prepirom.”

Se vam zdi, da se skozi proces sprave sovraštvo, ki je bilo nenehno prisotno, umika?
“Zaznavam bistveno spremembo. Še pred nekaj leti so nekateri govorili o drugorazredni temi in napovedovali, da ne bodo preštevali kosti. Sedaj pa dobivam tudi iz medijev in javnosti signale, da je naše ravnanje, da mrtve dostojno pokopljemo, pravilno. Da smo se začeli o tem dostojno pogovarjati, seveda kaže na neki proces normalizacije. Žal pa določeni posamezniki in tudi nekatere organizacije še skušajo uporabljati stare škodljive vzorce politiziranja, kar je za nas nedopustno. A naš skupen uspeh je tudi to, da je v javnosti vendarle prevladal pietetni odnos do žrtev. Na tem moramo graditi naprej.”

V kakšnih odnosih ste s Cerkvijo kot edina stranka, ki nosi v imenu pridevnik krščanska?
“Na tem mestu želim poudariti, da NSi ni cerkvena organizacija, ampak politična stranka. Nikoli me ni in me ne bo sram povedati, da sem verna, a kot političarka nimam vpliva na ravnanja Cerkve, ki ima svojo hierarhijo in sama sprejema odločitve. Na tem mestu prav tako želim poudariti, da niti slučajno nisem zadovoljna s preteklimi dogajanji v mariborski nadškofiji, zelo me moti, da se proces denacionalizacije tako vleče. Vsi moramo biti enaki pred zakonom, posamezniki in organizacije, in vsak mora za svoja dejanja – bodisi pri ustvarjanju bančne luknje bodisi pri vodenju države ali podjetja – tudi odgovarjati.”

Opozicijski poslanci z nižjimi rejtingi kar tekmujejo s predlogi, kaj naj Cerkev s tem denarjem. Bratuškova poziva, naj vrne denar državi, Čuš pa, naj ga porabi za karitativno dejavnost. Kakšno je vaše stališče v zvezi s 16 milijoni evrov odškodnine, ki jo je sodišče za neuporabo gozdov v času denacionalizacijskih postopkov prisodilo RKC-ju?
“Spoštujemo odločitve sodišč, vendar ta odločba še ni pravnomočna. Tudi država je naredila napako, da je tako dolgo odlašala z reševanjem tega problema, zato zdaj zahteva po odškodnini. Če nekdo ne more uporabljati svojega premoženja, mu s tem nastaja gospodarska škoda. Kaj bo naredila Cerkev s tem denarjem, če ga bo dobila, ne vem, saj na njene odločitve, kot sem že poudarila, ne morem in ne želim vplivati. Pričakujem pa, da bo denar porabljen v korist vseh državljanov.”

Ampak Cerkev prav tako sklepa tiha zavezništva z določenimi političnimi akterji. In se mi zdi, da vaša stranka ni na prvem mestu, kar je presenetljivo, saj sem prepričan, da so vsi člani vaše stranke verni in, kot pravite sami, v zasebnem življenju člani Cerkve.
“Tu vas moram popraviti. Niso vsi člani naše stranke verni. Pomembno pa je, da zasledujejo vrednote krščanske demokracije. In te so odgovorno, pogumno, pravično in spoštljivo delo v dobro vseh ljudi. Ponovno pa poudarjam, da na odločitve delovanja Cerkve nimamo vpliva.”

Vlada načrtuje občutno zaostritev zakona o tujcih, ki naj bi omogočal zapiranje meje in podobno, pravni strokovnjaki pa opozarjajo, da je predlog zakona o tujcih ustavno sporen in v nasprotju z mednarodnimi pravniki akti. Tudi humanitarne organizacije opozarjajo, naj državni zbor nikar ne sprejme za begunce ostrejše ureditve. Vi ste se, kot smo slišali, v minulih dneh sestajali z Vesno Gjerkeš Žnidar in Boštjanom Šeficem. Ste ju opozorili na te vidike?
“Predstavila sta nam možne rešitve. Kot veste, še niti v koaliciji ni dokončnega dogovora. Vsekakor pa je vlada odgovorna za stanje v državi. Ves čas smo zagovarjali rešitev, da je treba beguncem in pomoči potrebnim pomagati. Velika večina prišlekov pa so migranti, ne begunci, in država mora najprej poskrbeti za svoje državljane in njihov varnost. Vemo, da Avstrija in Nemčija ne bosta več tako velikodušno sprejeli tolikšnega števila ljudi kot v preteklosti, zato se nam lahko zgodi, da nas doseže neobvladljiv tok ljudi. A na prvem mestu morajo biti naši državljani in pri tem bomo z vso odgovornostjo vztrajali.”

Celoten intervju je prav tako dostopen na spletni strani časnika Večer – POVEZAVA.