(INTERVJU) Federico V. Potočnik: Marsikje sem že slišal, da je NSI danes edina normalna stranka

DELITE TA
PRISPEVEK
16.11.2016, NSi

Predsednik podmladka Nove Slovenije Federico V. Potočnik je v javnosti znan po ostri kritiki sprejemanja migrantov z Bližnjega vzhoda v Evropo. Razložil je, kakšna je razlika med sedanjimi begunci in Slovenci, ki so po vojni bežali pred komunizmom; med njimi je bil tudi njegov dedek.

Novinar Reporterja se je s predsednikom MSi pogovarjal o kongresu NSI, vse slabših odnosih med SDS in NSI ter prav tako zaostrenih odnosih med podmladkoma obeh strank.

Intervju, ki je sicer v celoti dostopen tudi spletni strani revije Reporter – POVEZAVA, objavljamo v celoti.

Na zadnjem zboru Mladinskega sveta Slovenije (MSS) je prišlo do hudih sporov med Mlado Slovenijo in Slovensko demokratsko mladino SDS, ki je za predsednika krovne organizacije podprla Tina Kampla iz Mladega foruma SD, ne pa vaše kandidatke Katje Berk Bevc. Zakaj ta ni bila sprejemljiva tudi za druge organizacije, ki so nazorsko bliže vam kot levici?

Saj je bila sprejemljiva – bili smo dogovorjeni o podpori. Ves mandat smo si bili enotni, da je treba predsednika zamenjati. Dejstvo je, da je naša generacija zelo izobražena in sposobna, zato menim, da perspektiva mladih ne sme biti življenje od socialnih transferjev in socialne pomoči. Trenutno MSS vodi levica z levo politiko. Posledice te politike so diametralno nasprotne temu, kar mi vrednostno zagovarjamo. Mi želimo samoiniciativne, močne mlade, ki bodo imeli dobre razmere za delo, da vsak zasluži sam dovolj zase in se lažje odloči za ustvarjanje družine. Imeli smo čudovito priložnost, da bi mladinski svet končno zapeljali v smer, ki bi bila za naše mlade boljša, da jim vendarle pomagamo z ukrepi, ki niso socialistični. Presenečen sem, ker smo vsi trije podmladki menili, da je to treba spremeniti. To je bilo ves čas v ospredju – do trenutka volitev.

Zakaj so jo potem podprli samo trije od sedmih desnih podmladkov?

Politični podmladki smo štirje, in sicer trije desni in en levi, preostale so apolitične organizacije. V pogovorih in dogovoru z nami so našo kandidatko podpirali, a kaj ko pri glasovanju ni šlo za sorodnost v programih, ampak za druge razloge, povezane s privilegiji. Zato je bilo treba najti prikladen izgovor za njihovo ravnanje. Enkrat je izgovor neprimernost, drugič ravnovesje med levico in desnico, tretjič, da podmladek SDS raje sodeluje s socialisti kot z nami. V teh lažeh se podmladek SDS vse bolj zapleta.

Zakaj se podmladki programsko sorodnih strank, ki celo sodelujete v isti mednarodni politični organizaciji YEPP (Podmladek Evropske ljudske stranke), niste sposobni dogovoriti za skupnega kandidata ali kandidatko?

To je bolj vprašanje za podmladka SDS in SLS, saj se oni niso držali dogovora. Kar se je zgodilo v mladinskem svetu, ni politika, ampak ena revščina. Politika je lahko plemenita, če jo delajo plemeniti ljudje, a tukaj tega ni bilo. Ne obetam si, da bi iz tega bazena prišel kakšen državnik. Zame je pomembno, da je mladinska politika generator bodočih voditeljev. Če so nekateri pripravljeni prodati svoja načela zaradi ene službice ali dveh, kaj bo šele potem, ko bodo imeli pod seboj državo. Ne bi rad videl, da nas kdaj vodijo takšni ljudje.

Predsednik SDM Žan Mahnič kuha zamero do MSI zaradi vašega rušenja resolucije, ki so jo leta 2014 predlagali v svetu YEPP, s katero so želeli doseči podporo političnemu zaporniku Janezu Janši. Zakaj ste preprečili njen sprejem?

Ker je šlo za poseg v konkreten sodni postopek, ki je še potekal. To se nam je zdelo nesprejemljivo in to zagovarjamo še danes. S tem ne pravimo, da s slovenskim sodnim sistemom ni nobenih težav, saj jih je izredno veliko, vendar smo prepričani, da v demokratični državi ne smemo politično vplivati na sodno vejo oblasti. Prav tako se nismo želeli opredeliti do Janševe krivde ali nekrivde. Z nami se je strinjala večina evropskih podmladkov, zaradi tega so morali resolucijo umakniti.

Se vam nikoli ni zdelo sporno, da so tik pred volitvami zaprli prvaka največje opozicijske stranke zaradi sodbe, ki jo je šest mesecev pozneje razveljavilo ustavno sodišče?

Kot politik ne želim vplivati na sodne procese. Kot odgovoren politik moram verjeti v sodni sistem naše države. Ta ima milijon napak, a jih je treba reševati v demokratičnem okviru. Če politično rušimo naše sodstvo, se bojim, da bomo potrebovali še desetletja, da ga vzpostavimo na novo in mu povrnemo zaupanje. Igranje s tako pomembnimi državnimi sistemi se nam ne zdi odgovorno. Vsekakor pa je sistem potreben sprememb, zato mi je žal, da se te niso začele med desnimi vladami.

Ste se o stališču glede omenjene resolucije SDM pred tem posvetovali s kom iz matične stranke? Denimo s predsednico Ljudmilo Novak, Matejem Toninom ali Janezom Pogorelcem, ki v stranki vodi odbor za pravosodje?

Naše odločitve so avtonomne in se o teh zadevah odločamo sami. V naši ekipi imamo pravnike, s katerimi smo zadevo preučili in sprejeli trdno odločitev.

Bliža se volilni kongres Nove Slovenije. Kot predsednik podmladka ste samodejno član izvršnega odbora stranke.

Podmladek ima svojega predstavnika v izvršilnem odboru, vendar to ni nujno predsednik, je pa to običajno. Ker sem bil v izvršilni odbor izvoljen na kongresu, ima tako podmladek drugega predstavnika v izvršilnem odboru – Mateja Hrasta, mojega podpredsednika, odličnega pravnika, avtorja sprejete novele zakona o odvetništvu, ki mladim omogoča lažji vstop na odvetniški trg. Ne zgodi se vsak dan, da zakon, ki je nastal v podmladku, prepriča državnozborsko večino.

Ali tudi zdaj kandidirate za kakšno funkcijo?

Ja, za izvršilni odbor. Podmladek je predlagal Mateja Hrasta in mene.

Kaže, da bo edina kandidatka za predsednico Ljudmila Novak. Pričakujete kakšnega protikandidata?

Ne pričakujem ga. Ljudmila Novak odločno konsolidira krščansko demokracijo, in to je tisto, kar v tem trenutku potrebujemo. Vsaka resna stranka mora v polnosti razviti potencial svoje ideologije. Krščanska demokracija je nastala v Srednji Evropi z namenom, da spravi v pravni okvir naš način življenja. Taka je najbolj naravna politična izbira za srednjeevropskega človeka. Upam si reči, da je večina Slovencev po prepričanju krščanskih demokratov, samo da tega še ne vedo.

Čas za Mateja Tonina še ni napočil?

Ni na meni, da sodim, kdaj pride čas za koga. Vesel sem, da imamo sposobne mlade politike. Moja naloga kot predsednika podmladka je, da ponudim krščanski demokraciji čim več sposobnih politikov, da lahko ponovno vzpostavimo ekipo, ki bo čez nekaj let zmožna voditi to državo. Demokratično smo mlada država. V komunizmu niso krepili krščanskodemokratskih voditeljev, ampak partijce, zato so danes edini izšolani politiki tisti, ki so odraščali v komunističnih strukturah. To moramo spremeniti, zato je moja naloga, da učimo mlade delati pošteno politiko, da na vseh ravneh vrnemo krščansko demokracijo v širši slovenski prostor. Za to pa je potreben čas.

Koliko je bilo po vašem Toninovo glasovanje za Kučanovo pokojnino usodno za njegovo nadaljnjo politično kariero?

Meni je popolnoma vseeno za Kučana. Ni del naše prihodnosti, zato se nimam namena z njim ukvarjati, naj to počnejo zgodovinarji. Matej Tonin pa je izjemno bister politik. Verjamem, da je bil nekomu trn v peti, da je izkoristil trenutek, da bi ga napadali. Očitno se ga bojijo.

Vaš podmladek je predlagal izključitev Aleša Hojsa iz stranke. Zakaj ravno vi? Vas je k temu nagovoril kdo od starejših kolegov?

Ne. Ponavljam, mi smo pri svojih odločitvah avtonomni. Aleš Hojs je že nekaj časa nastopal tako, da je izpolnjeval pogoje za izključitev iz stranke. Kaplja čez rob je bila, ko je osamosvojitelju Peterletu onemogočil nastop na proslavi. Takrat smo rekli, da je to preveč. Ob tem lahko dodam, da ni bil podmladek edini, ki je predlagal njegovo izključitev, temveč je predloge dalo še več občinskih odborov.

Slišati je, da je naslednja na vrsti za odstrel Mojca Kucler Dolinar, predsednica ljubljanskega odbora in ženske zveze, ki je večkrat kritična do sedanjega vodstva stranke.

Nisem videl nobenega seznama za odstrel. Z Mojco Kucler Dolinar podmladek zelo dobro sodeluje, prav tako z žensko zvezo, ki jo vodi. Poleg tega je zaželeno, da znotraj stranke obstaja tudi kritika, vendar v skladu s pravili stranke. Kolikor mi je znano, Kuclerjeva s kritiko ne krši statuta stranke.

Odnosi med NSI in SDS še nikoli niso bili tako slabi kot zdaj. Se vam zdi prav, da predsednica Ljudmila Novak že vnaprej zavrača koalicijo z SDS, dokler jo vodi Janša?

Njene izjave so posledica odnosov, ki trajajo že nekaj časa, vendar se mi kot mlademu človeku zdi žalostno in sporno, da je slovenska politika tako personalistična in ne preraste dvojca Kučan-Janša. Ne zanimata me predsednika te ali druge stranke, saj se to lahko hitro spremeni, ampak me zanima njena usmeritev in potencial: ali je stranka vsebinsko dovolj močna, da lahko prevzame vlado ali ministrstva. To me zanima za vse desne stranke, saj je tudi moj cilj, da končno v Sloveniji dobimo sposobno desno vlado. V Sloveniji je velik problem personalizma v pojavu kulta osebnosti, ki je zelo prisoten. To za Slovence ni dobro. Kaj se zgodi, ko lider odide? Kaj bi se zgodilo s SMC, če jutri Cerarja – Bog ne daj – povozi vlak? Ali bo šlo 36 odstotkov DZ v levo ali desno? Tega še sami ne vedo.

Podobno je tudi LDS je po Drnovškovem odhodu propadla.

Tako je. Imamo več primerov kultov osebnosti, ki neko stranko peljejo v smeri neke osebe, ne pa ideje. To za ljudi ni dobro, ker jih zaslepi. Ko se nekega dne zbudijo, imajo mačka, takrat pa je hudo. 20. stoletje je bilo polno kultov osebnosti, pa se noben ni dobro končal.

Ste morda prebrali intervju z Janšo v Demokraciji in na Novi24TV, v katerem je namenil precej prostora za kritiko vaše stranke?

Nisem ga natančno prebral, le preletel. Moram opraviti pomembnejše ali vsaj bolj prijetne stvari.

Kako komentirate očitke, da NSI po tajništvu v dobršni meri obvladuje prikrit homoseksualni lobi, ki ima močne lovke v Katoliški cerkvi, delu gospodarstva, državni administraciji in represivnem aparatu?

(smeh) Se vam zdi, da je tak nivo komuniciranja vreden komentarja?

Ti očitki se nanašajo predvsem na glavnega tajnika Roberta Ilca in lobista Marka Pogorevca, ki je pogostokrat na sedežu stranke. Imate vi kakšne stike z njima?

Z glavnim tajnikom se poznava iz časa, ko je bil on predsednik podmladka. Z njim kot pomladek ves čas zelo dobro sodelujemo. Malo je ljudi, ki bi bili stranki in krščanski demokraciji tako predanih, kot je on.

Pogorevca poznate?

Ne poznam ga, srečal sem ga le enkrat.

Janša je v intervjuju tudi izjavil, da ne bo podprl kandidature Lojzeta Peterleta za predsednika Evropskega parlamenta, kot razlog pa navaja, da je »njegov (Peterletov) ego večji od srca«.

Taki udarci pod pasom so nepotrebni, iz ust politika pa nedržavotvorni. Užaljenost in osebne zamere ne bi smele biti razlog za rušenje Slovencev pri uspehih v tujini. Mislim, da bodo v SDS imeli težave z obrazložitvijo teh razlogov v Bruslju, ko bodo morali zagovarjati, zakaj ne glasujejo za bivšega podpredsednika EPP in nekdanjega premierja Slovenije, ki je bil še leta 2007 primeren za predsednika države.

Kakšne možnosti pa ima po vašem Peterle oziroma jih je imel za izvolitev za predsednika Evropskega parlamenta?

Dobre, saj je v Bruslju zelo cenjen. Dvomim, da bodo resno vzeli domače zdrahe, sploh poznavalci razmer.

Nekaj časa ste bili stažist v Evropskem parlamentu. Tam ste verjetno osebno spoznali evropske poslance, tudi Lojzeta Peterleta in Milana Zvera.

Delal sem za EPP/ELS, manj s poslanci. Zaradi strankarske pripadnosti sem bil bolj v stiku z Lojzetom Peterletom. Velja za zelo natančnega, zelo delavnega in nasploh najbolj poznanega slovenskega evropskega poslanca. Kogarkoli boste kaj vprašali o Peterletu, vam bo vedno povedal kaj dobrega o njem. Njegovo delo je cenjeno, zato sem ponosen, da sem lahko delal s takšnim človekom.

Koliko stika z evropskimi politiki imate kot predsednik podmladka oziroma ste ga imeli kot njegov mednarodni tajnik?

Dovolj, da lahko ob vsaki priložnosti kontaktiram z nekom relevantnim. Do lani sem bil namestnik generalnega sekretarja podmladka Evropske ljudske stranke, zato sem se redno srečeval z evropskimi podmladki. Pred kratkim smo se predsedniki podmladkov srečali na Dunaju, kjer sem se pogovoril skoraj z vsemi kolegi iz YEPP. Te povezave so pomembne, če želimo, da se v Evropi sliši slovenski glas.

Ste seznanjeni, kako v EPP gledajo na razprtje na slovenski desnici?

Neki slovenski uradnik, ki je kandidiral za neko pomembno mesto, mi je nekoč dejal, da so bili kolegi začudeni nad poleni, ki so mu jih metali lastni kolegi Slovenci, da česa takega še niso videli. V Evropi je to jasno, v Sloveniji pa imata Miha Mazzini in Ivo Boscarol večkrat prav, češ da ne dovolimo, da je nekdo zares uspešen. Sami sebi smo največja ovira. Sploh se ne ukvarjamo s pomembnimi vprašanji, ampak z malenkostmi. Nimamo časa braniti slovenskih interesov v tujini, ker smo zasedeni z rušenjem bolj uspešnih od nas. To frustrira, uspešni gredo ven. V 7. točki OF je pisalo, da je treba spremeniti narodni značaj Slovencev. S tem jim je uspelo, da so nas duhovno obglavili in poneumili. Če ne bomo te mentalitete spremenili, bomo končali kot narod luzerjev.

Aleš Primc je ustanovil Gibanje za otroke in družino, s katerim bo nastopil na volitvah. Imamo dve ljudski stranki. Se kaj bojite, da bo NS na naslednjih volitvah ostala pred vrati parlamenta? Koliko ji lahko škoduje nove stranke na desnici?

Niti najmanj, trend povprečne podpore Novi Sloveniji že več kot eno leto kaže stabilnih desetih poslancev. Po videnem sodeč gre pri g. Primcu za mešanico socializma in nacionalizma z verskim pridihom, torej neurejenega skupka ponekod celo nasprotujočih si idej. Krščanska demokracija je v Sloveniji združena okoli NSI in samo mi izvajamo to politiko, nihče drug. To kaže tudi dejstvo, da želi stranki v zadnjem času pomagati vse več ljudi. Poplava novih strank pa je značilnost nezrelega političnega prostora. Stranke so odsev neke ideologije, tak je normalen politični prostor, in v normalni evropski državi imate na desni konservativce, krščanske demokrate, morda še liberalce, v tem času mogoče še kakšno protimigrantsko stranko. EPP/ELS je pri migrantski politiki daleč od vrednot krščanske demokracije in nujno potrebuje streznitev, zato je tukaj morda prostor za Andreja Čuša, če se bo za to odločil.

V primeru morebitne Primčeve stranke je treba povedati, da so člani NSI veliko pomagali Gibanju za otroke in družino pri zbiranju podpisov za referendum, zato so se počutili izigrane, ko so potem videli, da pri tem nehote podpirajo novo stranko. Ne zaupam tistim, ki manipulirajo z ljudmi. Ne želim, da kdo manipulira z našimi ljudmi. Tega je bilo dovolj v komunizmu. Želim si samozavestnih Slovencev, ki bodo znali manipulacije prepoznati in se manipulatorjem zmogli tudi upreti.

Vidite katero stranko v vašem stebru zavezništva, o katerem je govorila vaša predsednica Novakova? Bi morda s katero stranko nastopili na skupni listi, tako kot na evropskih volitvah?

Marsikje sem že slišal, da je NSI danes edina normalna stranka, zato se ne čudim, da se ljudje vse bolj zbirajo okoli nas. Pred nami pa je izziv, ki ga mnogi ne prepoznavajo. Slovenijo smo zgradili na pol. Državni sistemi so polni lukenj, identiteto so v komunizmu povsem pohabili, vrednote pa izbrisali. V takem okolju uspeha ne moreš zgraditi. Kako naj vemo, kam gremo, če ne vemo, kje stojimo, niti kdo smo in kaj nas dela Slovence? Ta vprašanja so ključna za obstoj naroda, ampak zahteva politike z dolgoročno vizijo, torej precej dlje od štiri let. Ravnokar sem se vrnil iz Avstrije, kjer je identiteta jasna na vseh ravneh. Pozna se v arhitekturi, v nošah, v deželni raznolikosti, nenazadnje dve tretjini Avstrijcev zavrača, da bi odstranili verske simbole iz šol, ker je to del njihove kulture, četudi niso vsi verni. Slovenci smo bili del te skupnosti več stoletij, le zadnjih sto let ne, pa so nas vse te državotvornosti oropali. Na novo je treba začeti, dobrodošli so vsi dobronamerni ljudje.

Vi imate kakšne poslanske ambicije? Boste na nastopili na volitvah v državni zbor?

Želim voditi podmladek in ga pri tem izobraževati. Verjamem, da smo Slovenci nekako pohabljeni zaradi komunizma. 50 let so nam oziroma vam prali možgane, nehote nekaj od tega ostane. Najboljša obramba proti manipulacijam in pranju možganov je, da se izobražujemo in da manipulatorje razkrinkamo. Želel bi si, da ne bi nihče mogel Slovencev prenašati naokoli. Če bi bili vsi družbeno zbujeni in zavestni, bi imeli čudovito delujočo vlado in vladni aparat, ker bi ljudje sami zahtevali kvaliteto. V tem vidim svoje poslanstvo, da ljudi izobražujemo in ozaveščamo, da se bodo uprli barabam. Imam krasno ekipo, ki mi pri tem pomaga in stoji ob strani. Trenutno delam kot zdravnik v Celju in se ne vidim v poslanskih klopeh.

Omenili ste, da ste zdravnik v celjski bolnišnici. Ali kdaj srečate Urško Bačovnik Janša?

Seveda. Delava blizu, je prijetna gospa.

Kdaj spregovorita kakšno besedo tudi o politiki?

Političnim temam se na delovnem mestu raje izogibam.

Na katerem oddelku pa delate?

Sem specializant na oddelku za infekcijske bolezni.

Kot predsednik MSI pogostokrat kritizirate migracijsko politiko in nasprotujete prihodu migrantov z Bližnjega vzhoda v Slovenijo in Evropo. Izhajate iz družine, ki je morala po drugi svetovni vojni zapustiti domovino in je prišla v Argentino? Kakšna je razlika med takratnimi in današnjimi begunci?

Razlika je velikanska. Poglejte, kaj se dogaja z migranti in kaj počnejo, kako veliko zahtev imajo. Po drugi strani so se naši povojni begunci umaknili v Avstrijo, kjer so tri leta preživeli v taboriščih, preden so bili povabljeni v Argentino. Tam niso razbijali, zažigali ali posiljevali, ampak so ustanavljali zbore, šole, dramske skupine. Kdor je končal begunsko srednjo šolo, se je lahko vpisal na univerzo v Avstriji. To so bili naši ljudje, zato je njihova primerjava s temi, ki prihajajo zdaj z Bližnjega vzhoda, popolnoma zgrešena. Gre za dve različni civilizaciji, to je ključno.

Kako vidite rešitev migrantskih vprašanj?

Rešitev bi bila v tem, da bi konservativne in krščansko-demokratske stranke delovale v skladu s konservativnimi in krščansko-demokratskimi vrednotami. Evropska ljudska stranka trenutno deluje v nasprotju z vrednotami krščanske demokracije. Primer so kvotni sistemi. Kvote so socialistične rešitve, ne krščansko-demokratske. Gre za podoben princip kot pri denarju: kdor ga ima veliko, naj ga da nekaj revnim. V primeru migrantov pa jih tisti, ki jih imajo veliko, nekaj dodeljuje tistim, ki jih nimajo. To je socializem! Krščanska demokracija pomaga nekomu s težavo, da jo reši. Ne prinese ti ribe, ampak te jo nauči loviti. Danes po Evropi zmagujejo populistične stranke, ki se odmikajo od strank EPP/ELS, ker te v primeru migrantov izvajajo socialistične politike. Logično je, da se ljudje počutijo odrinjene od mainstream strank. Osebno poznam veliko evropskih politikov, resnično ne razumejo izzivov tega časa. Ne gre več za levo-desno oziroma pri nas za Janšo ali Kučana, temveč zato, ali bo zahodna civilizacija v naslednjih stotih letih sploh obstala. Ne zavedajo se, da prihaja 60 milijonov ljudi, ki so legitimni begunci. Teh televizijske kamere ne ujamejo, ker vidijo zgolj tiste, ki jim prihajajo pred nos.

Kdo nam pa trka na vrata? Najbogatejši! Samo ti si lahko privoščijo pot v Evropo, druge, najbolj uboge, pa pustimo tam in se delamo, da smo svoje naredili. Po raziskavi norveškega zunanjega ministrstva jih en migrant na Norveškem stane 25-krat več, kot če bi ga imeli v Jordaniji. Kot politiki moramo biti odgovorni tako do teh ljudi, ki potrebujejo pomoč, a tudi do naših, od katerih smo izvoljeni in katerim služimo. Vsem migrantom je treba pomagati, vendar tako, ki bo zanje koristno in za nas vzdržno. Za nas to pomeni pomoč najbližje njihovem domu. Ta populacija se bo v naslednjih desetletjih potrojila. Kaj bomo storili takrat? Spet bomo sprejeli nekaj deset milijonov? Evropska politika, tako kot slovenska, je obliž na obliž na obliž. Nekoč bo treba vse te obliže odstraniti in rano zašiti.

Bi se Slovenija morala pridružiti višegrajskim državam, ki zagovarjajo ostrejše stališče do sprejemanja migrantov?

Absolutno. Ljudje imajo pravico, da si izberejo, s kom želijo živeti. Orban je bil prvi, ki je spoštoval schengenske dogovore, medtem ko so ga drugi zaradi tega grajali. To vam pove, kako napačno razmišlja mainstream v Evropi. Rešitev bi bila v tem, da se migrantov ne sprejema v Evropo, ampak se ves ta denar porabi za pomoč bistveno večjemu številu ljudi čim bližje njihovim državam. MSI je bila prvi politični subjekt v Sloveniji, ki je že junija 2015 predlagala stališča in rešitve, ki danes veljajo. Takrat so vsi slovenski politiki, vključno z našimi, govorili o kvotah in solidarnosti, seveda na socialistični način. Že takrat smo imeli vizijo in rekli, da migrantov ne smemo sprejemati, ampak jim moramo pomagati na drug, bolj učinkovit in vzdržen način. Konkreten predlog so varovana zidana naselja, razpršena po Bližnjem vzhodu, kamor se bodo lahko begunci zatekali v naslednjih desetletjih, kajti vojn ne bo nikoli konec, masovnega dotoka v Evropo pa naša civilizacija ne bi preživela. Pri tem sploh ne gre za bolj ali manj ostro stališče, ampak za edino stališče, ki migrantom zares pomaga in hkrati omogoča dolgoročen obstoj naše zahodne civilizacije. Očitno se še nismo zbudili, zato upam, da ne bo prepozno, ko se bomo.

Rojeni ste bili v Argentini, v Slovenijo ste prišli leta 2002. Vam je kaj žal, da ste se vrnili v domovino svojih starih staršev? Mnogi Slovenci se iz nje izseljujejo.

Niti malo mi ni žal. Imam za seboj na stotine letov, na desetine kolesarjenj in planinskih vzponov, pa se še vedno vračam domov z novimi slikami, večkrat istih razgledov. Prišel sem iz velemesta, v katerem živi 15 milijonov ljudi, kjer ni gozdov, gore so dva tisoč kilometrov stran, morje pa je oddaljeno 400 kilometrov. Velikokrat slišim, kakšna »katastrofa« je to ali ono v Sloveniji, vendar gre vedno za malenkosti – ljudje se ne zavedajo, kako je, če npr. kličeš rešilca, a ga ni. Da pošlješ pošto in verjetno ne bo prišla. Take stvari so vam samoumevne. Da ne govorim o varnosti – vsak, ki ga poznam, je doživel oborožen rop. Morda je Buenos Aires bolj zabaven za mladega človeka, toda nikjer še nisem videl boljšega okolja za življenje kot v Sloveniji.

Pri nas je neprimerljiva kvaliteta življenja, vsega je dovolj, je prijetno in varno okolje, so prijazni ljudje, to je krasna kombinacija vsega. Prav je, da gredo mladi po izkušnje v širni svet, ampak vsakemu toplo polagam na srce, naj se potem vrne domov. Identiteta je pri tem ključna, ali sploh čutimo slovenstvo, da bi nas vleklo nazaj domov. Ravno na to temo organizira Mlada Slovenija 19. novembra ob 15. uri v hotelu Slon simpozij – Misliti Slovenijo. Identiteto je treba po desetletjih enoumja ponovno odkriti in na novo zgraditi, kajti brez nje nam postane vseeno za skupnost. Želel bi, da bi vsi lahko prepoznali, kakšno srečo imamo, da smo pripadniki tega plemenitega rodu in da živimo v tem čudovitem kotičku sveta. To je osnova za vse drugo.