IMAMO JASNO VIZIJO, KAKŠNE ŽELEZNICE ŽELIMO IMETI

DELITE TA
PRISPEVEK
05.02.2021, NSi

»Letos imamo na ministrstvu prvič v zgodovini v proračunu na voljo več kot milijardo sredstev, kar je približno 200 milijonov evrov več kot lani. Največ tega denarja bo namenjenega področju železnic in sicer 509 milijonov evrov,« je na novinarski konferenci dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Poudaril je, da je ministrstvo naredilo korak naprej tudi pri črpanju evropskih sredstev. Lani je bil namreč dosežen najvišji delež črpanja EU sredstev finančne perspektive 2014 – 2020 glede na načrtovana sredstva, in sicer 90%. Počrpanih je bilo 101,4 mio EUR EU sredstev od 112,5 mio EUR načrtovanih. V letu 2021 se bo trend črpanja EU sredstev še dodatno stopnjeval, saj načrtujejo kar dvakrat višjo realizacijo EU sredstev v višini 217,4 mio EUR.

“Vlaganja na področjih energetike in prometa so bistvene za uspešnost in vitalnost slovenskega gospodarstva in blaginjo ljudi. Razvoj železniškega prometa v Sloveniji je v zadnjih desetletjih močno zaostajal za razvojem železniškega prometa v drugih evropskih državah. Na ministrstvu zato vlagamo velike napore tako v kratkoročne kot tudi dolgoročne rešitve, ki bodo naredile železniški promet konkurenčnejši v dobro kakovostnejšega življenja državljank in državljanov in hitrejšega razvoja slovenskega gospodarstva,” je poudaril Jernej Vrtovec.

Imamo jasno in ambiciozno vizijo razvoja slovenskih železnic

Izpostavil je, da je na področju železniškega prometa je v letošnjem letu tako med drugim predviden zaključek nadgradnje železniške proge Zidani most – Celje in nadgradnje železniškega predora Karavanke, nadaljevali pa bomo z nadgradnjo železniške proge Maribor–Šentilj in nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice na odseku Podnart–Lesce Bled in Kranj–Podnart. Pričeli pa se bo tudi z izvedbo nadgradnje vozlišča Pragersko, gre za velik projekt v višini 40 milijonov evrov ter železniške postaje Grosuplje in Domžale, ob tem pa še nadgradnje medpostajnih odsekov Ljubljana–Brezovica in Rakek–Postojna.

»Na Ministrstvu za infrastrukturo imamo zelo jasno vizijo in predstavo o tem, kakšno železniške povezave si kot družba želimo v prihodnosti. Ambiciozno in hkrati dovolj realno vizijo, ki jo bo možno uresničiti v postavljenem časovnem okviru. Zato smo pripravili vizijo razvoja slovenskega železniškega omrežja, ki jo bomo v kratkem obravnavali tudi na seji vlade,« je poudaril minister za infrastrukturo.

Cilj ministrstva je, da mora Slovenija biti dobro povezana – predvsem med nacionalnimi in regionalnimi središči. Železniški promet mora biti konkurenčen osebnemu prometu in mora zagotavljati tudi ustrezno frekvenco, predvsem v konicah. Le tako se bodo ljudje v službo volili z vlakom in ne z avtomobilom.

Potrebujemo hitrejše umeščanje v prostor

Minister je poudaril, da v kolikor želimo slediti trendom in potrebam na področju prometne infrastrukture, bo potrebno v prihodnosti bistveno pospešiti postopke umeščanja vseh infrastrukturnih projektov, ki so zelo počasni in zamudni. »Nesprejemljivo je, da denimo umeščanje dvotirnosti Ljubljana – Domžale – Kamnik traja kar 5 let, za dvotirnost Ljubljana – Kranj pa 12 let! To je nezaslišano! Zato si na ministrstvu želimo, da bi se ob sprejetju te vizije med drugim dogovorili tudi za pripravo interventnega zakona, ki bo omogočil hitrejše in učinkovitejše umeščanje v prostor oz. hitrejše postopke pri izdajanju dovoljenj in s tem tudi hitrejšo pripravo na gradnjo. To je ena izmed prioritet tako Nove Slovenije kot tudi vlade,« je izpostavil Jernej Vrtovec.

Dodal je, da če želimo obrniti trend pri črpanju sredstev iz evropskih skladov in bistveno pospešiti tako obnovo kot tudi izgradnjo nove železniške infrastrukture, bomo morali na področju hitrosti umeščanja v prostor narediti velike korake naprej.

Eden izmed ciljev strategije ministrstva je nova hitra železniške povezava na relaciji Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Divača. »V letošnjem letu se bo pristopilo k izdelavi strokovnih podlag, na podlagi katerih bo podana pobuda za umeščanje v prostor. Cilj je, da bo potovalni čas na relaciji LJ-MB 55 minut, kar predstavlja konkurenčni čas vožnji z avtomobilom. Upam, da bo interventni zakon zajel tudi ti dve hitri železniški povezavi. Sedaj imamo priložnost, da nam to uspe. Če so to sposobni narediti v tujini, potem smo sposobni tudi mi,« je dejal minister za infrastrukturo.