Gorenak ostaja minister

Poslanci državnega zbora so z 48 glasovi proti odločili, da Vinko Gorenak ostaja notranji minister. Aktivni v razpravi so bili tudi poslanci NSi, ki so se že ob začetku razprave izrekli proti interpelaciji. Matej Tonin je v stališču poslanske skupine dejal, da človeka ne moremo obsoditi brez dokazov. Jožef Horvat pa je poudaril, da bo ministra Gorenaka še naprej podpiral, saj mu ni dokazana krivda. Poslanka NSi Iva Dimic pa je dejala, da interpelacija ne temelji na dokazih ampak na domnevah. »Noben organ, ki je v preiskavah zadeve in v svojih poročilih ni ugotovil in potrdil odgovornosti ministra Gorenaka, da je kriv.«

Objavljamo magnetogram stališča Jožefa Horvata:
»Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade, najbrž nas tudi minister dr. Vinko Gorenak spremlja.
Naj uvodoma pojasnim, da ne oporekam ustavne pravice Pozitivni Sloveniji, da je po 118. členu Ustave vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve dr. Vinka Gorenaka. To je v demokraciji zelo uporaben in tudi pogost instrument predvsem opozicije, seveda, ni rečeno, da samo opozicije, je ustavni instrument, ki se pogosto uporablja, in najbrž bo ta koalicija oziroma ministri te koalicije v prihodnje deležni vedno pogostejših tovrstnih interpelacij oziroma zahtev. Seveda vedno, pa tudi v tem primeru, predlagatelji interpelacije, pa tudi ministrovi nasprotniki kažejo nanj s prstom in vpijejo, ti si kriv, moraš oditi in tako naprej. Najbrž pa pri tej in vsakih takih zahtevah in obtožbah velja še vedno tisto zlato pravilo o grehu in metanju kamenja. Seveda se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da bomo danes “pokurili” 18 ur za to razpravo. Ni res, “pokurili” bomo okrog 1.800 ur za to razpravo, kar tudi ni nič narobe, je vse v skladu z zakonom, poslovnikom in ustavo. Ampak 1.800 ur je približno fond ur za enega delavca na leto. In sprašujem se, koliko bolje bodo po današnji razpravi in po glasovanju o interpelaciji živeli ljudje na levem in desnem bregu Mure oziroma v vzhodnem delu Slovenije, ki je, kot veste, krepko pod evropskim povprečjem razvita regija. Sprašujem se tudi, koliko več bo demokracije od današnjega dne naprej. Upam si reči, da je odgovor na to čista ničla.
Upam pa, in zahtevam s tega mesta številka 90, da se iz zapleta s podpisi mi vsi, gospe in gospodje, nekaj naučimo in da podobnih napak nikoli več ne ponovimo. Dogodki v zvezi s podpisi za referendumsko pobudo kažejo najprej na to, kako prav je imela in ima Poslanska skupina Nove Slovenije – najmanjši smo -, ko predlaga določbo v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi, da je treba zahtevo za referendum – v mislih imam 90. člen ustave – vložiti z določenim številom podpisov volivcev, zbranih v določenem časovnem intervalu, in, kar je najpomembnejše, da morajo ti podpisi volivcev biti overjeni. To pomeni, da morajo predlagatelji svoje podpise lastnoročno oddati in se lastnoročno podpisati pred uradno osebo na krajevnem uradu ali upravni enoti in da ta uradna oseba identifikacijo tega predlagatelja preveri z vpogledom v centralni register prebivalstva. Če bi bila ureditev že danes takšna, potem mi te razprave danes ne bi imeli. Gotovo se s to trditvijo lahko vsi strinjamo.
Kot nekdo, ki je več kot 20 let delal na področju informatizacije poslovnih procesov v svoj čas največjem konfekcionarju v Evropi, ne morem razumeti, preprosto ne morem razumeti tega zapleta s podpisi. Ne morem razumeti, da nam naravna števila – to so tista, s katerimi štejemo, ena, dva, tri, šestinštirideset, devetdeset, dva tisoč petsto, štirideset tisoč, to so naravna števila, in da nam prav ta naravna števila v tem mandatu delajo tako velike, strahotne težave. Ne morem razumeti. Ne bom se ukvarjal s teorijo množic in s teorijo naravnanih številk ampak z ugotovitvijo, da se mi, spet uporabljam prvo osebo množine, že v dvaindvajsetem letu samostojnosti Republike Slovenije enostavno nismo uspeli dogovoriti za nek postopek, eksakten postopek kako ravnati za zadevo kot je na primer zahteva za referendumsko pobudo, pa naj bo to bodisi z našimi internimi navodili, bodisi s Poslovnikom, bodisi, če želite, z implementacijo standardov ISO 9001. Čeprav nisem pristaš birokratizacije postopkov ampak postopek mora biti jasno napisan, morajo biti dokumenti, ki spremljajo ta postopek, bodisi da je to prevzemnica, če govorim z dokumenti iz skladiščnega poslovanja, bodisi da je to primopredajni zapisnik, predvsem pa da se dokumenti, v temu primeru podpisi, da se preštejejo. In čudi me, da niti predlagatelji niso imeli teh podpisov prešteti, to me res čudi.
Ja, prej je kolega Pukšič govoril, ker smo včeraj na to temo govorili je govoril kako smo nekoč v Muri delali inventuro… Res je, Mura, ko je imela šest tisoč petsto zaposlenih pa ne samo takrat, vedno se je delala inventura in kot veste, v Muri so bili tudi gumbi. Gumbe smo prešteli, bilo jih je nekaj sto tisoč, morda celo več kot milijon in smo jih na inventuri prešteli. Tukaj pa tako pomembnih zadev kot so podpisi ki bi naj sprožili postopek za referendum enostavno ne preštejemo.
In, kot sem že uvodoma omenil je interpelacija ustavna kategorija, jaz jo spoštujem kolegice in kolegi s Pozitivne Slovenije, da ne bo kakšnih nesporazumov. Po 118. členu Ustave Republike Slovenije je interpelacija vložena zoper delo vlade ali delo posameznega ministra. Na osnovi vložene interpelacije se opravi v Državnem zboru razprava in po predlagani nezaupnici poslanci potem tudi izrečejo.
Po Ustavi je torej interpelacija zoper ministra institut preverjanja dela ministra. Ker ni bila ugotovljena individualna in konkretna odgovornost zaposlenih ali funkcionarjev ministrstva ki ga minister dr. Gorenak vodi, to je Ministrstva za notranje zadeve tudi ne more biti ne individualne ne objektivne odgovornosti ministra. Po samo ustavni določbi je torej bistvo interpelacije in glasovanje delo ministra. Torej bistvo interpelacije in glasovanje je delo ministra, pojem delo se lahko v širšem kontekstu razume tudi tako delovanje ministra. Če delu ali delovanju ministra ni mogoče ničesar temeljito očitati je interpelacija ne le neutemeljena ampak tudi gramatikalno v celoti brez ustavne podlage. Če bi se ugotovila individualna in konkretna krivdna odgovornost zaposlenih ali funkcionarjev ministrstva bi minister lahko objektivno odgovarjal, sicer pa ne.
Interpelacija je torej po vsebini izrazito individualni ustavni institut o delu ministra, predmetna interpelacija pa hoče ministru naprtiti objektivno odgovornost, kar je ustavnopravni nesmisel. Ker so vsi trije pristojni organi, ki ste jih danes že vsi naštevali ne bom ponavljal, torej ker so vsi trije pristojni organi ugotovili, da ni podana krivdna odgovornost kogar koli na Ministrstvu za notranje zadeve oziroma te krivde sploh ni oziroma je ni mogoče ugotoviti je tudi v nobenem primeru ne more imeti in nositi interpelirani minister, dr. Vinko Gorenak.
Še naprej bom, s tem zaključujem, ministra za notranje zadeve, dr. Vinka Gorenaka podpiral, užival bo mojo podporo, res pa je, da ima težek resor, zato ponavljanja današnje vaje ne izključujem. Hvala lepa.«