EVROPSKA UNIJA JE LAHKO ZDRUŽENA SAMO, ČE SPOŠTUJE RAZLIKE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI

V veliko veselje in čast mi je, da vas imam možnost nagovoriti kot predsednik Odbora za pravosodje Državnega zbora Republike Slovenije na današnjem medparlamentarnem srečanju, na katerem se bomo posvetili tako pomembni temi, kot je vladavina prava.

V zadnjih letih  je pojem vladavine prava postal izredno aktualen, čeprav je vladavina prava, položena že v temelje EU od vsega njenega začetka.

Slovenija podpira mehanizme in instrumente ter druge pobude, namenjene krepitvi spoštovanja načela vladavine prava v Evropski uniji, v državah članicah ter v njenih institucijah, in se zavzema za njihovo krepitev in nadaljnji razvoj.

Spoštovanje vladavine prava na osnovi enakih meril je po mojem trdnem prepričanju ključno za delovanje Evropske unije kot celote in njenega pravnega reda, je temeljni pogoj za medsebojno zaupanje med državami članicami, pa tudi za zaupanje državljanov in državljank v institucije. Zato menim, da imajo odgovornost za spoštovanje temeljnih vrednot in načel tako države članice kot tudi institucije Evropske unije.

V Sloveniji se zavedamo, da vrednote, na katerih je ustanovljena Unija, še zdaleč niso samoumevne, ampak si moramo za njihovo podporo in zaščito s skupnimi močmi prizadevati ves čas. Tako s preventivnim delovanjem v obliki dialoga in sodelovanja na osnovi izmenjave mnenj, izkušenj in dobrih praks, kot s spoštovanjem in izvrševanjem sodb sodišč.

Letno poročilo predstavlja dobrodošlo osnovo za krepitev medinstitucionalnega dialoga ter tesnejšega sodelovanja glede kulture vladavine prava in njegovega spoštovanja v Uniji. Ob tem pozdravljamo, da se k razpravi spodbuja tudi vključevanje drugih zainteresiranih deležnikov na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije.

Izvorni pomen vladavine prava temelji v britanskem običajnem pravu, ki se je postopoma oblikovalo skozi zgodovino, ki pomeni nekakšno nakopičeno pravno modrost. Pri tem se je praviloma zasledovalo osnovni temelj in cilj vladavine prava, to je, da se prepreči arbitrarnost in zlorabo oblasti s strani oblastnikov.

Tehtanje pravnih načel je v praksi pogosto odvisno tudi od svetovnega nazora tistega, ki taka načela tehta. Zato je presoja kršitev prava običajno v rokah sodnih institucij. Od njih namreč lažje pričakujemo politično nepristranskost in neodvisnost.

Ko se odločanje o zatrjevanih kršitvah vladavine prava prenese v politično sfero, obstaja večje tveganje za zlorabo načela vladavine prava za politične namene. Še posebej, ko je od presoje politikov odvisno tudi finančno sankcioniranje držav za njihove odločitve.

Politiki, ki vodijo organe Evropske unije, imajo zato pri tem veliko odgovornost. Njihovo ravnanje pri tem nikoli ne sme prinesti vsiljevanja političnih ideologij ali interesov nad državami članicami.

Pomembno je tudi, da smo pri tehtanju kršitev vladavine prava do vseh držav enako zahtevni in da zagotavljamo enako obravnavo vsem članicam.

Pri spoštovanju vladavine prava morajo organi EU biti dosledni tudi pri svojem delovanju. Izogibati se mora spodrsljajev kot je zagotovo poskus odprave božiča in krščanskih imen iz komunikacije Evropske komisije.

Strinjati se moram s Papežem Frančiškom, ki je ta poskus označil za anahronizem in ob tem poudaril, da so božič v zgodovini poskušali odstraniti različni diktatorji, od Napoleona do nacizma in komunizma, pa nikomur ni uspelo.

Evropska unija po njegovem mnenju ne sme propasti, zato mora spoštovati vse države članice in ne vsiljevati uniformnosti. Evropska unija je skupnost suverenih bratov, ki so edini v spoštovanju različnosti drug do drugega.

Evropsko unijo potrebujemo. Potrebujemo Evropsko unijo, utemeljeno na vrednotah ustanovnih očetov, ki so črpali iz krščanske, judovske in grške tradicije, ki kontinentu zagotavljajo mir zadnjih 76 let. Ena od teh vrednot je tudi spoštovanje vladavine prava.

Potrebujemo združeno Evropo. Evropska unija pa je lahko združena samo, če spoštuje razlike med članicami. Združeni smo v raznolikosti.