Ekskluzivni TV intervju z dr. Milanom Zverom: Domoljubje je pristna, prvinska politična vrednota

Zakaj ste se odločili, da kandidirate za predsednika države?
Za kandidaturo sem se odločil, ker je prišla pobuda s strani politične stranke, s strani političnih prijateljev, in zato ker sta se SDS in Nova Slovenija odločili, da sem primeren kandidat, da kandidiram na teh volitvah. Poleg tega pa se mi zdi, da ima desnosredinska opcija, ki jo sooblikujeta ti dve sestrski stranki popolno pravico, da kandidirata skupnega kandidata. Zelo počaščen sem sprejel to pobudo.

Kako ocenjujete delo sedanjega predsednika dr. Danila Türka?
Niti ne najbolje. Res je, da je potrebno njegovo delo in funkcijo predsednika republike spoštovati, vendarle pa je sedaj čas, ko se lahko nalije čistega vina in pove slovenski javnosti kaj je počel prav in kaj ne, še posebej je to imperativ predvolilne kampanje, v kateri smo že, čeprav poteka neka pred-kampanja. Mislim, da je nastopal bolj kot politik in ne kot državnik, kar pomeni, da se je bolj zavzel za eno politično opcijo in se ni trudil, da bi bil predstavnik vseh Slovencev, celotne politike. To mislim, da je glavna njegova napaka. Res pa je, da je imel še nekatere druge slabosti, kot je prepotratnost, vsaj v prvi polovici mandata, spomnimo se, da je potoval po tujini za dokaj visoke denarje, v tujini prebival v luksuznih hotelih, tukaj bi se dalo kar precej prihraniti.

Zakaj ste vi boljši kandidat kot Borut Pahor in dr. Danilo Türk?
Oba sta že imela možnosti, da sta se izkazala v svojih funkcijah. Sedanji predsednik na sedanji funkciji, Borut Pahor na funkciji predsednika vlade, ki je prav tako vrhunska politična funkcija v vsaki državi in noben od njiju ni izkoristil priložnosti.
Jaz mislim, da jo lahko.

Kako gledate na razvoj Slovenije od osamosvojitve pa do danes?
Slovenija je v tem času dosegla nekatere zvezdne trenutke, poleg demokracije, osamosvojitev in mednarodnega priznanja, kar je bila pomembna zmaga, smo se uspešno vključili v Evropsko unijo in Nato, ter celo predsedovali Evropski uniji. To so zagotovo vrhunski trenutki. Na zunaj bi lahko rekli zgodba o uspehu neke majhne države. Res pa je, da sam proces v notranjosti Slovenske države, sam proces tranzicije, prehoda v neki nov sistem pa ni potekal najboljše. Začenši z izvirnim grehom, to je slabe privatizacije, slabega modela privatizacije, bilo je veliko divje privatizacije, da so takrat izumili nek nov pojem, in tudi reforme v drugih družbenih podsistemih so bile preslabe. Danes vidimo, da bi nujno potrebovali reformo davčnega sistema, tudi sodstva, pa tega ni bilo. Zaradi tega imajo danes državljani izredno nizko zaupanje v državo.

Ali Slovencem manjka domoljubja?
Mislim, da jim ga manjka, čeprav smo bili vselej v zgodovini dokaj domoljubni. Drugače si ne znam razlagati dejstva, da smo uspeli preživeti, obstati in se istočasno še razvijati skozi dolga stoletja na tem križišču različnih kultur in tudi velikih interesov. Slovenci smo očitno v srednjem veku in še prej močno držali skupaj, imeli neko skupno kulturo, vendar je danes nekoliko drugače. Morda nam je polpretekla zgodovina odnesla pravo ljubezen do domovine, deloma pa krivda leži tudi v preslabem šolskem sistemu, ki je spodbujal drugačne vrednote in ne toliko domoljubja. Zavzemam se, da domoljubje postane oziroma je sestavni del demokratične kulture in državljanske kulture. Če ljubiš domovino ni nujno, da izključuješ druge, ali pa da si manj Evropejec in podobno. Domoljubje je pristna, prvinska politična vrednota, ki najbolj zagotavlja obstanek slovenskega naroda tudi v prihodnosti. 21. stoletje, bo stoletje kulture in različnih trgov kultur, zelo pomembno je, da danes živimo v nekem pravnem okviru Evropske unije, ki temelji na različnosti kultur in na spoštovanju teh različnosti. Zelo bi bilo nerodno, da bi ta okvir, v katerem sedaj živimo razpadel, bila bi velika nevarnost, da se nas polasti nekdo drug. Slovenci nismo še nikoli živeli v tako dobrem, tako perspektivnem okolju kot je Evropska unija. Upam, da bo tako tudi v prihodnje.

Menite, da v Sloveniji manjkajo vrednote?
Morda res. Treba pa je reči, da krizo ni povzročilo pomanjkanje vrednot pri ljudeh, pri množicah, ampak pri gospodarskem in finančnem menedžmentu, ki je pripeljal do te situacije. Kriviti ljudi, da so krivi za nastalo krizo, tudi zaradi pomanjkanja vrednot, ali pa krize vrednot, kot nekateri temu rečejo, se mi ne zdi najboljša razlaga za nastalo situacijo. Mislim, da nikoli ne obstaja verjetnost vakuuma. Če ni nekih vrednot jo napolnijo druge, manj demokratične, manj pozitivne vrednote. Vrednote vselej obstajajo kot neke duhovne tvorbe, ki usmerjajo naše vedenje, naše mišljenje, osmišljanje, in tako naprej. Tisto kar nam manjka ta hip so demokratične vrednote, resnično zavzemanje za demokratične institucije. Kriza demokracije se pojavi takrat kadar manjkajo demokratične vrednote in kadar se pojavi dvom v te institucije. Ta hip doživljamo, poleg finančne, gospodarske in socialne tudi politično krizo. Upam, da bomo čim prej iz nje.

Kaj menite o Združenih državah Evrope?
Ta koncept zavračam, ker se je ta koncept v teoriji in praksi predpostavljal neko zlitje, poenotenje, zlasti enotenje. Slovenija je postala samostojna država, se vključila v svobodno družbo evropske skupnosti, Evropske unije, kjer živi svobodno življenje z drugimi članicami Evropske unije. Ne bi bilo dobro, da bi iz te skupnosti nastala neka nova kvaliteta, recimo »supraevropska« država, neka nova enovita demokracija. V tem primeru bi Slovenci tudi zaradi večinskega načela izgubili svoj pomen in vlogo, kot jo imamo danes v Evropski uniji. Zavzemam se za to, da se v tem spopadu med  popolno integracijo in poenotenjem Evropske unije in med čisto zvezo držav oblikuje neka sinteza, neko ravnotežje, med obema principoma. Da bo Evropska unija funkcionirala tako na načelu medvladne metode, kot skupnostne metode. Ta hip sem za več Evrope v Evropski uniji, vendar ne za pretirano več Evrope, to bi lahko povzročilo izgubo suverenosti držav članic.

Kako ocenjujete močno politično polarizacijo Slovenije?
Slovenski narod je že dolgo razdeljen v dva pola, v desnosredinskega, kot se danes moderno reče in levosredinski pol. nič hudega če je politični pol razdeljen, politično, vrednostno, ideološko, to je normalno v demokraciji, te razlike morajo biti prepoznane. Hudo je kadar se ti poli, tabori zapirajo v neke »lagarje«, kjer so močno zaprte družbe neprehodne, kjer se vzpostavlja res radikalna politična cepitev in delitev. V tem primeru ni dobro, ker ne prinašajo ugodnih izplenov. Rezultat je običajno konflikt, ne pa politični dogovor, kar je smisel politike. Problem s katerim se danes srečuje Evropa pa tudi Slovenija je, da so nekoliko bolj ekstremne leve in desne opcije prišle do izraza. V Evropi imamo dosti skrajno levih strank in tudi desnih strank. Ta demokratični pol, desnosredinski in levosredinski izgublja kisik in tudi prostor, je vse manjši, to je tipičen in značilen pojav krize demokracije, ali pa recesije demokracije tudi v Evropi, kar ni dobro, saj se zaradi tega politična polarizacija še bolj polarizira, še več je konfliktov. Verjetno je to povezano s krizo, ki jo živimo, zato je zelo pomembno, da Evropska unija in tudi Slovenija čim prej sprejme ustrezne gospodarske, fiskalne in druge politične ukrepe, da bi izšla iz te krize. Ko bo izšla iz krize bo tudi teh napetosti manj, in tudi nevarnost za demokracijo bo manjša.

Kje vidite Slovenijo v prihodnosti?
Vidim jo v dobro povezani Evropski uniji, kot državo, kjer bo kakovost življenja zelo visoka, kjer bodo ljudje imeli občutek varnosti in miru, kjer se bo vrednota oziroma načelo solidarnosti prišlo do izraza. Ni dobro, da bi še dolgo živeli v neki zgodnji fazi kapitalizma, kjer je socialna diferenciacija vedno večja, kjer vsak gleda na svoj bančni račun, kjer ne vidimo sočloveka. To je značilno za zgodnje faze tranzicije in na žalost se Slovenci temu nismo izognili. V prihodnosti bi si želel več pravičnosti, več pravične država in tudi več solidarne družbe med ljudmi, med nami je veliko ljudi, ki živijo na robu revščine in, ki so potrebni pomoči, še zlasti zaradi tega, ker Slovenija postaja ostarela družba in vse več starejših je, ki potrebujejo ne le košček kruha ampak tudi kakšno besedo od mlajših.

Si boste vzeli kaj časa za dopust?
Zagotovo, večidel prostih dni bova preživela v hribih in na moji domačiji, doma. Upam, da čim več časa skupaj z vnuki.