DZ sprejel novelo zakona o kmetijskih zemljiščih

Poslanci so na redni seji z 48 glasovi za in 12 glasovi
proti sprejeli novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki znižuje višino
odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Poleg tega se bo
odškodnina odmerila le od tlorisa objekta in ne več od celotnega zemljišča. Novelo
zakona so podprli tudi poslanci NSi. Član odbora za kmetijstvo Janez Vasle je v predstavitvi stališča
PS NSi izpostavil, da odškodnine za spremembo namembnosti same po sebi še ne
rešujejo kmetijskih zemljišč, je pa vsaj simbolično dobro, če ostanejo, vendar
manj radikalne kot so bile uvedene s trenutno veljavnim zakonom. »Kajti
trenutne razmere so resnično nevzdržne.«

V celoti objavljamo magnetograme
nastopov poslancev NSi:

Magnetogram stališča Janeza Vasleta:

“Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, gospa podpredsednica,
gospod minister! Tudi jaz bom prebral naše stališče o kmetijskih zemljiščih, od
tega varovanja, je bilo zadnje tedne zelo vroča debata, ki bo morda danes
dosegla vrhunec. V Novi Sloveniji smo tega dejansko veseli, saj le široka in
dobro argumentirala javna razprava lahko prinese dobre rešitve v dobro vseh
zainteresiranih. Opažamo pa nekako dve smeri razprave. Nasprotniki danes
obravnavanega zakona trdijo, da se bo z zmanjšanjem odškodnin za spremembo
namembnosti omogočilo uničenje še tisto malo kmetijskih zemljišč, ki jih v
Sloveniji imamo. Drugi, sem se prištevamo tudi v Novi Sloveniji, pa menimo, da
odškodnine za spremembo namembnosti same po sebi še ne rešujejo kmetijskih
zemljišč, je pa vsaj simbolično dobro, če ostanejo, vendar manj radikalne kot
so bile uvedene s trenutno veljavnim zakonom. Kajti trenutne razmere so
resnično nevzdržne. Upali bi si trditi, da lansko leto sprejeti zakon ne ščiti
kmetijskih zemljišč, ampak ščiti predvsem mešetarje z zemljišči, ki so v
preteklosti s to spremembo namembnosti dobro zaslužili, račune pa naj bi danes
plačevali nič krivi investitorji, med katerimi je veliko mladih, mladih družin.
Ti ljudje so zemljišča, na katerih bi gradili, že kupili kot zazidljiva, poceni
za zazidljiva zemljišča, zato je nepravično, da morajo danes plačevati še
odškodnino. Nesprejemljivo za nas je tudi, da se mora odškodnina plačevati za
celotno parcelo in ne zgolj za površino kjer bi stal objekt. V Novi Sloveniji
se zavedamo, da je najboljša kmetijska zemljišča potrebno zavarovati. Tega pa z
zelo visokimi odškodninami ne moremo storiti. Ohranjanje prvovrstnih kmetijskih
zemljišč in podeželja je mnogo bolj kompleksen izziv. Najbolje bi se to rešilo
z uredbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki bi določila trajno varovana
kmetijska zemljišča. Kaj pa nam bodo ohranjena prvovrstna kmetijska zemljišča?
Če se kmetom dolgoročno ne bo splačalo kmetovati, če bodo kupne cene nizke in
na ta način mladi ne bodo ostajali ali pa tudi prihajali na podeželje. V
pričakovanju širših sistemskih rešitev s tega področja, ki jih je ministrstvo
že napovedalo, pa bomo poslanci Nove Slovenije ta zakon, ki je nekakšna prva
pomoč, ker kdor hitro da, dvakrat da, bomo ta zakon podprli. Hvala lepa.”

Magnetogram stališča mag. Mateja Tonina

“Drage kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni, pozdrav gre tudi
ministru in njegovemu sodelavcu in pa posebej moram pozdraviti tudi mojega so
občana, ki je po novem strokovni sodelavcev poslanske skupine Pozitivne
Slovenije, za dobre odnose. Jaz bi uvodoma rekel, da po današnji razpravi,
zlasti iz opozicijskih strani nastaja neke vrste vtis, da ta vladna koalicija
pomaga nekim mešetarjem, mešetarjem z zemljišči, in da bomo razprodali to našo
ljubo kmetijsko zemljo. Naj poudarim, da gre to vendarle zgolj in samo za vtis.
Pa če gremo lepo po vrsti. Tisti, ki ste bili že kdajkoli v tej dvorani župani
oziroma, ki ste bili občinski svetniki, natančno vese, kdo določa namembnost
posameznih zemljišč. Ne ta vladna koalicija, ne ta vlada, ampak občine, lokalne
skupnosti, na najrazličnejše načine. Namembnosti zemljišč so se po večini
občin, če pogledate v preteklost, boste ugotovili, da so se določili tam nekje
v 80., v 90., potem pa so bili kasnejši popravki. Vsi pa vemo, kakšne težave
prinaša sedanja zakonodaja pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov. In ne
pozabiti, za vse te spremembe namembnosti zemljišč, ki jih naredijo občine,
mora dati soglasje ministrstvo za kmetijstvo oziroma ministrstvo takratno za
okolje in prostor. In potem dobimo spremenjeno zemljišče, na primer, da neko
polje postane zazidljivo zemljišče. Pa če grem še malo po vrsti, da bodo stvari
bolj jasne. Tam nekje konec mandata prejšnje vlade, je kolega Židan – ne mi
zameriti, če bom uporabil izraz – pripravil tako imenovan Židanov zakon, s
katerim, so rekli, da bodo zaščitili kmetijska zemljišča, da se bo povečala
samooskrba, veliko lepih besed je bilo. Žal pa kaj veliko od tega zakona ni
bilo in edini rezultat tega zakona je ta, da investicije, več ali manj po
občinah stojijo. To je končni rezultat tega zakona. Pa da sem še bolj
konkreten, kaj prinaša Židanov zakon. Pa da mi kolega Židan ne zameri, seveda
verjamem, da on je to delal z dobrimi nameni, ampak kakšna stvar se včasih tudi
malo izrodi. Poskušam biti plastičen. Če vi, na primer, v tej dvorani, ima 90
stolov za 90 poslancev, poskušate zamenjati in obnoviti samo en stol, morate
plačati odškodnino za vseh 90. To je ena izmed takšnih anomalij, ki se je
pokazala, da če si bil lastnik nekega velikega zemljišča, si moral plačati
odškodnino, čeprav si želel postaviti nek objekt zgolj na zelo majhnem delu
tega zemljišča in to se bo verjetno kolega Veber spomnil, ko smo bili na nekem
soočanju na tretjem programu Televizije Slovenija, je celo on pritrdil temu, da
mogoče to ni bilo najbolj premišljeno in domišljeno, da so se odškodnine
zaračunavale na celotno zemljišče in ne samo na objekt. Seveda je on to
obrazlagal, da takrat še niso bile natančne definicije, kako bi to definirali,
da bi odškodnino zaračunavali samo na posamezen objekt. In kaj pa je
koalicijski predlog? Spet malo banaliziram in poenostavljam, ampak če imate vi
90 stolov, in če želite samo en stol obnoviti, plačate odškodnino samo za ta
stol in ne za vseh 90. Prav tako ta naš predlog ne odpravlja odškodnin, tako
kot se v javnosti poudarja in kot se govori, jih pa znižuje. To je res, jih pa
ne odpravlja. In tudi to je neke vrste kompromis z opozicijo, ker večkrat opozicija
nam očita, da je v ničemer ne poslušamo in da gre ta vladna koalicija kot
buldožer, nikogar nič ne posluša in samo rije naprej. Tu pri tem predlogu
zakona se je pokazalo ravno nasprotno. Koalicija je šla z nekim predlogom in ga
je tudi zaradi prizadevanja Socialnih demokratov, ljudske stranke in še koga
drugega iz te civilne sfere nekoliko spremenila in pa popravila. Jaz ne bi
govoril kaj konkretno sedaj ta zakon prinaša, ker so to že drugi kolegi
povedali kako in na kakšen način se bo izračunavanje odškodnin zmanjšalo.
Dejstvo pa je, da s tem zakonom, ki ga bomo sprejeli še pred parlamentarnimi
počitnicami pomagamo predvsem tistim, ki želijo graditi manjše stanovanjske
objekte, tistim, ki želijo ustvariti tudi večje investicije, ki bi ne nazadnje
lahko konec koncev pomagale našemu gospodarstvu.

Škoda,
ker kolega Möderndorferja ni v dvorani, ker je prej rekel, da naš predlog gre
pa v smeri špekulantov in preprodajalcev in da bomo s tem na široko vrata
odprli in široke možnosti špekulantom in preprodajalcem. Če jaz prav razumem
besedo “špekulant” in “preprodajalec” jaz jo razumem tako,
da, recimo, pa ne mi zameriti gospod Gašpar Mišič, če ste vi preprodajalec
nekega zemljišča, govorim samo kot primer, jaz to razumem tako, da vi to zemljišče
kupite po ceni in ga nekoliko dražje nekje prodate. In da to redno delate in
stane. To je za mene preprodajalec in špekulant. Ampak ta ne plača odškodnine.
Odškodnino plača tisti, ki kupi zemljo. Če jaz od gospoda Mišiča kupim zemljo,
to je njegova dobra stvar, da kot uspešen gospodarstvenik neko zemlji ceneje
kupi in dražje proda. In če jaz to kupim, ne bo on plačal te odškodnine po
Židanovem zakonu, ampak jo bom jaz plačal. Torej, teza in argument, ki jo je
predstavil gospod Möderndorfer enostavno ne drži. In ta zakon ne odpira širokih
vrat špekulantom in preprodajalcem.

Mi vsi
skupaj smo dobili ogromno pisem in elektronskih sporočil o tem, da nas razne
civilnodružbene organizacije spodbujajo naj zaščitimo kmetijsko zemljišče. Jaz
sem imel to priložnost, da sem se pogovarjal na to temo s kolegom Židanom.
Moram reči, da ima dobre ideje. Da je kot minister za kmetijstvo v prejšnji
vladi tudi po Evropi slišal za marsikatero dobro idejo, ampak žal njegov zakon,
in pošteno povedano tudi naš zakon, ne bo v ne vem kakšni zveličavni in
bistveni meri zaščitil kmetijska zemljišča. Žal takšna je resnica. Kmetijska
zemljišča bodo zaščitena, prvič, če se bo kmetom enostavno splačalo kmetovati,
da so ta kmetijska zemljišča ne bodo zaraščala z gozdom znova in znova. In
drugič, če bomo imeli neko uredbo, ki bo določala strogo varovana kmetijska
zemljišča od katerih ni odstopila. To sta dve rešitvi, ki jih jaz vidim. Dokler
pa imamo te opcije pa mislim, da kakšnih bistvenih razlik vendarle ne bo, ker
če mi v moji vasi kmetje pravijo, da je s kmetijstvom ena sama izguba, in da to
počnejo samo še zaradi svojega lastnega veselja, potem tudi kakšne velike
prihodnosti za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč ni.

In še
zadnja misel glede samooskrbe, o kateri je tudi ogromno govora, ki naj bi jo ta
zakon popolnoma porušil in kakšne barabe smo iz te vladne koalicije, da bomo s
sprejemom tega zakona povzročili, da se bo naša samooskrba še znižala. Pošteno
povedano ta zakon ne bo ne pripomogel in pa ne poslabšal naše samooskrbe. To je
dejstvo. In za samooskrbo lahko naredimo mi največ sami, če v trgovinah
kupujemo naše domače izdelke, ki so pridelanih na naših domačih kmetijah.
Ampak, saj vidite. Vpliv trgovskih centrov, kjer se prodaja nizkocenovna in
nekvalitetna roba iz vseh mogočih krajev v Evropi je pač takšna, da enostavno
se našim kmetom ne splača več kmetovati.

Jaz
mislim, da sem nanizal nekaj stvari, verjamem, ker so se nekateri vrnili v
dvorani, da bo prišlo tudi nekaj replik, ampak vse sem razpravljal v dobri veri
in mislim, da bo še kdo kaj dodal tej razpravi.”

Magnetogram stališča Jožefa Horvata:

“Najlepša hvala
gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Spoštovani gospod državni
sekretar.

Tudi sam
sem prispeval svoj podpis k predlogu zakona o spremembah zakona o kmetijskih
zemljiščih. Predvsem iz dveh razlogov, predvsem zaradi tega, da bi razbremenili
gospodarstvo in individualne investitorje. Želimo namreč, da bi povečali
konkurenčnost Slovenije tudi s to spremembo zakona in da bi Slovenijo nekako
približali k temu, da bi lahko rekli, da je tudi Slovenija naložbena
destinacija. Kolegice in kolegi mi smo v državnem zboru ustanovili nekaj čez 50
skupin prijateljstva, nekaj čez 50-imi državami. Srečujemo se z našimi kolegi
poslanci drugih parlamentov. Morda največ z veleposlaniki. In veseli me, da v
glavnem tečejo razprave na področju gospodarstva. In v sklopu tega tudi o
možnosti investiranj, o možnosti vlaganj tujih investitorjev v Sloveniji. In
vsi nam dejansko kažejo na ta problem, da imamo preveč birokratizirano državo.
In ko danes govorimo o zakonu o kmetijskih zemljiščih, da so prevelike dajatve
za investitorje, ko gre za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Jaz
obžalujem, da v mandatu 2004-2008 nismo uspeli z vzpostavitvijo pokrajin v
Sloveniji. Ni nam veliko manjkalo. Mislim, da bi problematiko kmetijskih
zemljišč lahko bistveno lažje reševali, če bi imeli vzpostavljen tudi ta drugi
nivo lokalne samouprave. Mislim da pravi pri menedžiranju s kmetijskimi
zemljišči je načelo subsidiarnosti še kako pomembno. Težko je namreč iz
Ljubljane oziroma iz perspektive Državnega zbora generalno govoriti in
sprejemati rešitve o kmetijskih zemljiščih, predvsem o zaščiti kmetijskih
zemljišč za vso Slovenijo. Namreč, o tem morajo povedati tisti, ki svojo mikro
lokacijo najboljše poznajo. Tu so gotovo občine. V tej smeri je razprava danes
potekala, po moji oceni, na izjemno visoki ravni. Ko enkrat občina sprejme svoj
prostorski načrt in doseže in dobi pozitivna soglasja, skoraj 50 soglasij smo
danes, že večkrat slišali, potem je gotovo potrebno upoštevati tukaj načelo
subsidiarnosti. Moj razmislek ob današnji razpravi je seveda tudi v skrbi za
mlade družine, ki želijo reševati svoj stanovanjski problem. Ključen moj razmislek
pa gre v smeri poseljenosti podeželja. Podeželja, ki ga tukaj izpostavljam
zato, ker govorimo o podeželju, govorimo seveda o kmetijskem okolju. Vsi tisti,
ki prihajamo, ki smo korenine pognali na kmetijah prav dobro razumemo kaj
pomeni kmetijsko zemljišče in nam gotovo ni potrebno razlagati, da je to
naravni vir, ki je omejen in kako je za ta naravni vir potrebno skrbeti. Mi
gotovo za to vemo. Gotovo pa je res, s tem se prav gotovo vsi z menoj
strinjate, da se kmetijskih zemljišč, recimo, v Prekmurju ne da obdelovati iz
Ljubljane, na primer z joystickom. To se ne bo dalo. To se ne da in se ne bo
dalo nikoli. Zato je potrebno, da imamo ljudi, ki kmetijska zemljišča
obdelujejo. In jaz sem prav vesel, da poznam kar nekaj primerov, nekaj
projektov, tudi v okolju iz katerega prihajam, kjer imajo rešitve tudi za, na
primer revitalizacijo močvirskih travnikov in ki imajo rešitve za to, da
zaraščena kmetijska zemljišča ponovno spravijo na nivo kmetijskih zemljišč, na
katerih se bo dalo producirati hrano. In tudi pričakujem, da bom lahko kmalu na
ministrstvu oziroma konkretno pri ministru dobil termin, da se bomo o teh
zadevah konkretno pogovarjali s predstavniki lokalnih skupnosti. Torej, to je
ključna moja osebna želja in tudi želja kolegice in kolegov v Poslanski skupini
Nove Slovenije, da v zakonu o kmetijskih zemljiščih vgradimo instrument zaščite
kmetijskih zemljišč, ampak seveda na ta način, da omogočimo poseljenost
podeželja. Ker drugače nam bodo dejansko mladi ljudje odšli. Poseljenost pa
pomeni, kot sem že povedal, potrebujemo ljudi, ki bodo kmetijska zemljišča
obdelovali, drugače bodo sama sebi namen, pa tudi če bo na teh zemljiščih bomo
našli samo černozjom, tudi če bodo idealne klimatske razmere ne bomo na teh
zemljiščih, tudi če bodo še tako zaščitena, pridelovali hrane. Na drugi strani
pa seveda moramo investitorjem omogočiti nova delovna mesta. To se pravi,
moramo investitorjem prižgati zeleno luč za investicije, da bodo tudi na
podeželju, ne samo v okolici Ljubljane, ustvarjali nova delovna mesta in s tem
bo na nek način zagotovljena poseljenost podeželja. Jaz mislim, da življenje na
podeželju je izjemno bogastvo in ne zavidam mojim kolegom, ki živijo v mestih.
Mogoče bi jih rad kdaj pa kdaj tudi povabil, da si mogoče poskušajo poiskati
kakšno destinacijo na podeželju. Tam je pravo bogastvo življenja.

V zvezi
s povedanim, torej iz povedanega jasno izhaja, da amandmaja kolegov iz Socialne
demokracije, amandmaja k 3. členu v Novi Sloveniji ne podpiramo, podprli pa
bomo amandma koalicijskih poslanskih skupin in ker se k razpravi ne bom več
prijavljal, želim tukaj tudi podpreti in zagovarjam rešitev, ki gre v tej
smeri, da bomo odškodnine, ki so jih ljudje v času veljavnosti, do zdaj še
vedno veljavnega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so jo ljudje že plačali, da
te odškodnine tudi povrnemo. To se nam zdi pravična rešitev, zato bomo tudi amandma
k 6.b členu podprli.
Hvala
lepa za vašo pozornost.”