DZ referendumsko zahtevo o holdingu poslal v presojo ustavnemu sodišču

Poslanci državnega zbora so v torek na izredni seji odločili, da bodo referendumsko zahtevo o državnem holdingu poslali v presojo ustavnemu sodišču. Aktivni   razpravi so bili tudi poslanci NSi. Uvodoma je stališče poslanske skupine predstavil vodja PS NSi mag. Matej Tonin. Dejal je, da bo z državnim holding način upravljanja z državnim premoženjem preglednejši.
 
Objavljamo magnetogramstališča Mateja Tonina:
“Spoštovane kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Najverjetneje se nihče ne bo mogel z mano ne strinjati glede naslednje trditve, da država ima premoženje in da je dolžna z njim upravljati. In da je bilo sedanje upravljanje državnega premoženja slabo in da smo mi tisti v parlamentu prvi in najbolj dolžni, da to situacijo izboljšamo. In z državnim holdingom točno to poskušamo narediti.
Danes z državnim premoženjem upravlja več različnih agencij. Rekel sem, da slabo. Ker te agencije delujejo neusklajeno, velikokrat druga proti drugi. S slovenskim državnim holdingom pa tako ali drugače poskušamo uvajati enotno upravljanje državnega premoženja po domače povedano vse poskušamo spraviti pod neko enotno streho. Zagotovo bo takšen način upravljanja preglednejši, kar je pa bistveno linija odgovornosti bo veliko jasnejša. Ker prihajam iz podeželja mi najverjetneje ne boste zamerili neke primerjave. Jaz to razumem naslednje, približno tako, da če imamo kmetijo je za kmetijo bolje, če gospodari en gospodar, ne pa da na kmetiji gospodarijo trije gospodarji. In v sedanjem sistemu, ko ne vemo kdo pije in kdo plača, je zelo lahko na tuj račun kakšen vrček piva spiti več.
In zaradi nepreglednosti in neučinkovitosti v Novi Sloveniji zaradi sedanje nepreglednosti in neučinkovitosti upravljanje državnega premoženja v Novi Sloveniji podpiramo državni holding, ker upamo, da bo to situacijo izboljšal. Sedaj pa na zahtevo za referendum. Opozicija in tisti, ki ste sopodpisali to zahtevo za referendum, med ključne razloge za ta referendum razlagate oziroma govorite naslednje, da se bo zgodila razprodaja državnega premoženja, da bo prišlo do kraje državnega premoženja. Seveda gre to za zastraševanje. Drznil si bom celo reči, da gre za neresnična dejstva, če pa so dejstva neresnična je to po domače še vedno laž. Zakaj? Zaradi tega, ker državno premoženje lahko že danes odprodajamo in tudi ne drži očitek, da bo DZ izločen iz tega odločanja. Meni je popolnoma jasno, da bo opozicija iz tega referenduma poskušala narediti referendumu vladi, da v tej referendumski kampanji v ničemer ne bodo šteli nobeni argumenti in da bodo konec koncev, če bi ta državni holding padel nastala protiustavne posledice in to je tudi naš cilj in naše prizadevanje, da se na konci instanci obrnemo še na ustavno sodišče, da prepreči ta nepotreben in škodljiv referendum.
Za konec bi povedal, da se mi zdi zanimivih nekaj dejstev. Če ste pozorno prebirali zapisnike iz usklajevanj, ki so tekle čez poletje lahko ugotovite, da tisti, ki so zahtevali ta referendum nekih večjih pripomb na državni holding niso imeli z izjemo imenovanja nadzornega sveta, to je zelo zanimiv podatek. Nekako dvomim, da je to tista stvar, ki je naše kolege iz opozicije tako močno zmotila, da so zato zahtevali referendum, zato jaz njihovo zahtevo vidim predvsem v luči dveh ciljev, ki so si jih postavili. Prvi cilj je, onemogočiti vlado in drugi cilj je, preusmeriti pozornost v tem trenutku z izredno neprijetne afere predsednika Republike v zvezi s pomilostitvami “drogerašev”. To mislim, da sta tista dva ključna razloga, zaradi katerih se opozicija pred zdajci, 15 minut pred 12-o, odločila za vložitev te zahteve in te stvari najverjetneje tudi pojasnjujejo tehnične težave, ki so jih imeli pri vlaganju te referendumske zahteve. Ker, če bi bili na te stvari pripravljeni, potem se najverjetneje to ne bi zgodilo, ampak ker so ukazi in navodila prišla v zadnjem trenutku so se zgodile tudi tehnične težave. Kot sem povedal, upam da nas tega nepotrebnega in škodljivega referenduma vendarle reši ustavno sodišče.”

Objavljamo magnetogram razprave Jožefa Horvata:
“Hvala lepa za besedo gospod podpredsednik Državnega zbora. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod minister s sodelavci. Nekateri v Sloveniji so v teh dneh v poplavah izgubili vse svoje premoženje. Nekateri v Sloveniji so danes izgubili službo in so pahnjeni v depresijo.
Glede tistih, ki so izgubili premoženje v naravnih katastrofah, predlagam, poslanke in poslanci, da vsak od nas prispeva vsaj 5% od neto plače, postopek pa naj izpelje predsednik Državnega zbora oziroma njegov kolegij.
Toda spet drugi v Sloveniji rušijo vse tiste rešitve, ki jih mukoma uskladimo in jih v Državnem zboru sprejmemo, rešitve, ki sicer niso idealne, so pa optimalne v času in prostoru. Če se zdaj sprehodim skozi kronologijo sprejemanja Zakona o Slovenskem državnem holdingu, potem začnem na prelomnici, pri datumu 19. julij, ko je koalicija pristala na zahtevo opozicije, da parlamentarno proceduro sprejemanja Zakona o Slovenskem državnem holdingu zaustavimo in da vsaka od parlamentarnih strank delegira svoje strokovnjake s področja upravljanja kapitalskih naložb. In da tako skupaj, poudarjam, skupaj poiščemo optimalno rešitev. Lahko rečemo, da je ta zakon pravzaprav šolski primer, kako bo zakoni morali nastajati. Pri usklajevanju rešitev v času parlamentarnih počitnic so se naše rešitve srečale na točki, ki je optimalen dosežek vsake pozicije in opozicije. Najbrž pa, spoštovana opozicija, ne pričakujete, da boste vi sprejemali in vi določali zakone, mi, naša Vlada, koalicija, pa bi naj nosili odgovornost. To najbrž ne gre, to bi bil narobe svet. To je morda možno v Butalah, na primer, v Sloveniji pa to ni možno. Gotovo je, da so bili naši koncepti različni, ne vidim pa, da bi šlo za bistvene razlike pri naših pogledih, kako optimalno upravljati kapitalske naložbe Republike Slovenije. Vsi pa se zavedamo, da to, kar se je dogajalo v preteklosti pod bivšim vodstvom AUKN, ni bilo dobro za Slovenijo. Danes poslušamo očitke, da bomo skozi ta zakon vse razprodali, vse državno premoženje. Potem vas moram spomniti, da se nekateri poslovni subjekti v lasti države že prodajajo, ne bom rekel, da se razprodajajo, ker nimam vpogleda. Tudi če sem vprašal AUKN na seji ali pa z javnim pismom, nisem dobil odgovora, kaj se dogaja s pomembnim prekmurskim poslovnim subjektom, ki ga vodijo naši prijatelji iz Pozitivne Slovenije.
Te dni smo tudi od samega najvišjega vrha slovenske politike dobili poziv h koraku nazaj – naj Vlada Zakon o Slovenskem državnem holdingu in še enega, tistega o tako imenovani slabi banki, umakne, potegne nazaj. Po katerem členu Poslovnika Državnega zbora, po katerem členu ustave, se sprašujem, kolegice in kolegi.
Spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, tu gre za vprašanja, ki ne sodijo na referendum. To kompleksno zakonsko gradivo je resnično pretežak zalogaj za povprečnega slovenskega volivca in državljana. Referendumi so po mojem trdnem prepričanju zadnja stvar, ki jo Slovenija v teh časih kriznih razmer potrebuje. Na referendumu se ljudje ne bodo odločali o zakonu, odločali se bodo za Vlado ali pa proti Vladi, in to je tudi ključen namen, v kar verjamem, predlagateljev referenduma. Ta zahteva za referendum o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu – resnično si želim, da je verodostojno vložena – je legitimna in je v skladu z ustavo. Je pa eklatanten primer, kako se politični prestiž postavi pred interes države. To upam zelo odločno zagovarjati, še posebej glede na okoliščine v katerih je zahteva bila pripravljena in v katerih se je vlagala. To je tudi jasen signal v tujini, da bo opozicija bolj točno del opozicije storila vse, da Republiko Slovenijo pahne v politično blokado.
Slovenija je glede na zadnje oziroma sedaj že predzadnje zahtevane donose na obveznice na finančnih trdih spet začela pridobivati na kredibilnosti. Ta kredibilnost je s to referendumsko zahtevo dramatično omajana. To je tudi znamenje, da v Sloveniji ni dovolj enotnosti glede nujnih ukrepov izhoda iz krize. Predlagatelji referenduma še torej niso spoznali, da je kapital plaha ptica in da Sloveniji tako potreben kapital, ti isti ljudje predlagatelji referenduma permanentno odganjajo in odvračajo od Slovenije. In kako si še želimo, kako si pravzaprav želimo in potrebujemo tujih in seveda domačih investitorjev prav v temu trenutku. Če je torej del opozicije podpisan pod referendumsko zahtevo, včasih prikrito, rušil, zdaj to počne odkrito, na odprti sceni.
Spoštovane kolegice in kolegi, predlagatelji referenduma, verjamem, kot sami pravite, da ste težko dali svoje podpise pod referendumsko zahtevo. Verjamem pa, da ste sposobni še enega treznega razmisleka dokler je seveda še čas. Kot rečeno, verjamem, da ste z velikimi težavami se podpisali pod referendumsko zahtevo, verjamem, da boste tudi s težavo ampak po razmisleku lahko umaknili zahtevo za referendum. Verjemite, da vam bomo Slovenci hvaležni sicer, kolegice in kolegi, vas bo še dolgo pekla vest, ker ste nekaj slabega naredili za Slovenijo. Hvala lepa.”

Objavljamo magnetogram razprave Ive Dimic:
“Hvala za besedo gospa podpredsednica.
V Novi Sloveniji podpiramo ustanovitev slovenske holdinga. Ustanovitev slovenskega državnega holdinga je eden izmed ukrepov Vlade, za zaustavitev negativnih gospodarskih trendov. Na včerajšnji seji odbora za finance in monetarno politiko smo poslušali slabe napovedi UMAR-ja, glede bruto domačega proizvoda v naslednjem letu padec BDP-ja za 2,5 %. Za pokrivanje javno finančnega primanjkljaja bo potrebno dodatno zadolževanje na tujih trgih. Ti tuji trgi nas budno spremljajo in ugotavljajo, da v Sloveniji nismo sposobni doseči političnega soglasja glede najpomembnejših ukrepov. Posledično bonitetne ocene padajo, zadolževanje na tujih trgih pa kmalu ne bo več mogoče. In človek se vpraša ali si v opoziciji želijo, da Slovenija zaprosi za mednarodno finančno pomoč? Se zavedamo vsi skupaj, da pogoje za njeno pridobitev bodo posledično narekovali drugi, ti pogoji pa bodo veliko hujši in te institucije nam bodo narekovale gospodarsko politiko, upokojitvene predpise, število zaposlenih v javnem sektorju.
In ponovno se sprašujem ali si opozicija želi, da izgubimo suverenost katero smo si tako težko pridobili pred enaindvajsetimi leti?”

Objavljamo magnetogram stališča Janeza Vasleta:

“Dober večer vsem skupaj. Po napornem dnevu vse lepo pozdravljam. Jaz sem bil na pred večer praznika reformacije na državni proslavi in sem opazil, da je bilo tam kar precej sedežev praznik in da je bilo med povabljenimi prisotnimi zelo malo vas iz vrst Pozitivne Slovenije in ko sem prišel domov iz proslave, sem po TV videl zakaj vas ni bilo ampak takrat ni bilo še nobenih teh dvomov, to kar se zdaj govori pa tudi nebi jaz o tem sodil.
Stalno nam očitate neko ustvarjanje izrednih razmer ampak tole zdaj se mi zdi, da je ravno to, da se ustvarjajo neke izredne razmere, tako da mi dostikrat pri poslušanju teh razprav večkrat pride na misel tisti vzklik stari, držite tatu.
Zdaj pa še nekaj vprašanja. Zakaj je tak strah pred holdingom? Dokapitalizacija državnega premoženja niso prinesli rezultatov. Vedno znova je bilo treba davkoplačevalski denar vlagati v banke, v Adrio in podobno. Zakaj ne zdaj poskusiti nekaj drugega, uvesti enoten nadzor in tako dalje, da ne ponavljam teh razprav, ki so se vrstile čez cel dan in zakaj je treba zanikati in zavreti začetek tega ponovnega zaupanja v naše sposobnosti, kot slišimo, da prihaja, da se izboljšujejo te naše bonitete in tako naprej.
Jaz imam občutek in v svoji razpravi je moj občutek potrdil tudi gospod Starman, da se s temi odpori v vseh oblikah skriva eno veliko prepletanje in pretakanje velikega bogastva, ki bi si z ustanovitvijo holdinga lahko razkrile.
Jaz imam ta občutek, moja generacija se spomni, ko so naredili atentat oziroma ugrabili Alda Mora v Italiji, njihovega premiera in ga tudi ubili te Brigate rose, mislim, da so bile Brigate rose, ko so vsi iskali tega Alda Morata ob enem pa prosili boga, da ga ne bi našli in tako se mi tudi zdaj zdi, da se lovimo okrog tega.
Kot se sliši, je bilo na teh poletnih razgovorih doseženo neko soglasje glede holdinga, zdaj pa na vrat na nos referendum in spet predlagati tako pomembno odločitev, komplicirano odločitev spet na pleča državljanov.
Mislim, da bi bil čas, to sem že rekel enkrat v eni razpravi, da bi bil končno čas, da bi se le nekako poenotili, da bi se nehali najedati, tudi to sem že rekel, in bom zdaj kot zdravnik povedal en tak primer, da se mi zdi Slovenija kot nek pacient v astmatičnem napadu, astma se pa tako nekako opisuje, da te nekdo za vrat drži, da te duši, ob enem pa ne stisne do konca, da bi te zadavil. In mislim, da bi bilo prav dobro, da bi malo odstopili.
Gospod kolega je prej omenil prodajo Petrola pa se nič ne ve kdo ga prodaja. Mogoče se bo pa, ko bo holding, vedelo kdo prodaja Petrol ali karkoli se bo prodajalo. Zaenkrat hvala lepa.”