DRUŽINAM, KI SO V VOJNI ZA SLOVENIJO IZGUBILE OČETE, MOŽE, SINOVE, VRAČAMO DOSTOJANSTVO

DELITE TA
PRISPEVEK
22.09.2021, NSi

»Letos je minilo 30 let od vojne za Slovenijo. S spremembami zakonov želimo vrniti družinam, ki so v vojni za Slovenijo izgubile očete, može, sinove, dostojanstvo in jim priznati njihovo žrtev, ki so jo plačali za samostojno Slovenijo,« je na seji državnega zbora dejala poslanka Tadeja Šuštar Zalar.

Spremembe se nanašajo na tri zakone: o vojnih invalidih, o žrtvah vojnega nasilja in o posebnih pravicah žrtev vojne za Slovenijo 1991.

Poslanka NSi je izpostavila, da se je leta in leta opozarjalo na zapostavljanje svojcev žrtev, ki jim Republika Slovenija ni priznala statusa, ki jim pritiče, ker so njihovi najbližji dali življenje za domovino. »Pa čeprav so otroci morali odraščati brez očeta in žene čez noč postale vdove, ki so morale same poskrbeti za družino. Vemo, da je v Sloveniji več enostarševskih družin, ki so enostarševske iz različnih vzrokov. Vendar ni bolj plemenitega razloga, kot dati življenje za svoje prijatelje, za svojo domovino. Predlagane zakonske spremembe, po besedah gospe Jasmine Molan, ne odpirajo novih ran, ampak celijo odprte rane, nikomur ne odvzamejo ničesar, a dajejo veliko zadoščenje vsem tistim, ki so se ob rojstvu naše države oziroma prav zaradi njega srečali s smrtjo najbližjih,« je poudarila Tadeja Šuštar Zalar.

Kaj prinašajo spremembe?

S predlagano dopolnitvijo Zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 se končno ureja pravica do odškodnine tudi za otroke padlih v vojni za Slovenijo, in sicer v višini 100.000 evrov. Odškodnino pa bodo za razliko od sedanje ureditve imeli priznano tudi vsi zakonci, zunajzakonski partnerji in starši padlih v vojni za Slovenijo v pavšalnem znesku 50.000 eur.

V praksi so se v okviru zakona o vojnih invalidih pojavile težave pri dokazovanju in pridobivanju ustreznih potrdil zaradi dolgotrajnih postopkov pri ugotavljanju zdravstvenega stanja ali pa se zdravljenje zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni do prvotnega roka v zakonu – 31. 12. 1997 še ni zaključilo. Zato se s spremembo zakona določa nov rok – 31. december 2022. Do takrat lahko upravičenci vložijo zahtevo za pridobitev statusa in pravic vojaškega vojnega invalida ali civilnega invalida vojne zaradi okvare zdravja, bolezni ali poslabšanja bolezni zaradi vojaške agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991, prav tako pa tudi družinski člani osebe, ki je umrla zaradi posledic take bolezni.

Z novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja pa se priznava status žrtve vojnega nasilja družinskim članom civilne osebe, ki je umrla, bila ubita ali pogrešana zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 24. 5. 1991 do 18. 10. 1991,  v času tako imenovanih »pekrskih dogodkov« v Mariboru in drugih primerov nasilnih dejanj, ki so se končala s smrtnimi žrtvami. Zakonci in starši teh oseb bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobili ugodnosti, ki so določene za žrtve vojnega nasilja, npr. pravico do zdravstvenega varstva, zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja.

Opozicija z nasprotovanjem skrajšanemu postopku še enkrat pozabila na svojce junakov

Poslanka NSi je v stališču opozorila tudi na to, da bi bilo za vse svojce simbolično vsaj nekoliko blagodejno, če bi se zakonske spremembe zgodile do 25. junija, ko smo praznovali 30 let domovine. A so temu nasprotovale opozicijske stranke SD, Levica, LMŠ, SAB in nepovezani poslanci.

»Izjemno me žalosti, da so opozicijske stranke 7. maja 2021 na kolegiju predsednika Državnega zbora soglasno zavrnile skrajšani postopek, ki bi omogočil, da bi bile te spremembe sprejete še pred 30. obletnico naše države. Verjamem, da bi otrokom, zakoncem in staršem padlih to na simbolni ravni veliko pomenilo. V času, ko smo se s spominjali začetkov naše države, bi imeli v mislih tudi njih, sinove, hčere, matere, očete in žene vseh junakov, ki so svoje življenje dali za to, da dan državnosti sploh lahko praznujemo. Da slovenski Državni zbor sploh lahko obstaja,« je še dejala poslanka NSi.