Dr. Janez Dular: »Bolj smiselno in pošteno bi bilo možnost politične zlorabe referendumov ustrezno omejiti v začetni fazi«

Podpredsednik NSi za Slovence po svetu dr. Janez Dular se je v sredo, 17. oktobra 2012, udeležil javne predstavitve mnenj o ustavnih spremembah referendumske zakonodaje. Dr. Dular je v uvodoma poudaril, da v Novi Sloveniji menimo, da je sedanja slovenska referendumska ureditve neustrezna, saj zaradi svoje ohlapnosti omogoča zlorabe predvsem pa taktično zavlačevanje in blokado pri sprejemanju in uveljavljanju zakonodaje.

V celoti objavljamo predstavitev mnenja dr. Janeza Dularja:

»Tako kot v drugih parlamentarnih strankah in v strokovnih krogih tudi v stranki Nova Slovenija (NSi) menimo, da je sedanja slovenska referendumska ureditev neustrezna, saj zaradi svoje ohlapnosti omogoča zlorabe, predvsem pa taktično zavlačevanje in blokado pri sprejemanju in uveljavljanju zakonodaje. Sprememba je torej potrebna in za normalno zakonodajno dejavnost celo nujna, vendar ne vsakršna sprememba, temveč taka, ki bi ohranila upravičeno uporabo in veljavozakonodajnega referenduma, hkrati pa omejila omenjeno možnost zlorab. Za sedanji predlog spremembe 90. člena Ustave RS (Poročevalec13. 9. 2012) menimo, da žal ni dober, zato ga ne podpiramo;ta predlog sicer  odpravlja možnost zlorab z nekaterimi omejitvami, med temipa je vsaj ena nesprejemljiva. Gre za tri vrste omejitev: omejitev kroga zdaj ustavno določenih predlagateljev zakonodajnega referenduma, omejitev dopustne vsebine referendumskega odločanja in omejitev veljavnosti dosežene referendumske odločitve.

S prvo omejitvijo, tj. s črtanjem tretjine poslancev državnega zbora in celotnega državnega sveta iz kroga upravičenih predlagateljev, se strinjamo, saj državni zbor in državni svet kot ustanovi predstavniške demokracije svojo vlogo v zakonodajnem postopku že uveljavita, kakor jo pač uveljavita, preden pride na vrsto za referendum kot orodje neposredne demokracije.

Tudi z omejitvijo dopustne vsebine odločanja, tj. s črtanjem odločanja o finančno-fiskalnih zadevah, o varnostno-obrambnih zadevah in o človekovih pravicah,se načelno strinjamo, čeprav menimo, da človekovih pravic v tem predlogu ne bi bilo treba posebej omenjati, in sicer zato ne, ker so te pravice zavarovane že z ustavo in bi torej tak referendum preprečilo Ustavno sodišče. (Ustavno sodišče bi bilo tudi vrhovni razlagalec samega pojma »človekove pravice«, če bi bil v utemeljitvi  referendumske pobude pojmoval preozko ali preširoko. Prav tako bi Ustavno sodišče lahko razglasilo zbiranje overjenih podpisov za protiustavno, če bi tisti, ki se jim tako zbiranje zdi »podlo« (kot smo slišali), nanj naslovili ustrezno utemeljitev. 

Tretje omejitve, tj. določitve 35-odstotne udeležbe na referendumu kot pogoja za priznanje veljavnosti  izida, pa v stranki NSi nikakor ne podpiramo, saj po našem mnenju praktično izničuje smiselnost vsakega poskusa referendumskega odločanja, četudi bi šlo za dopustno in pomembno tematiko in četudi bi bilo zbranih zadosti državljanskih podpisov. Vse prizadevanje in vsi stroški za izvedbo referenduma bi šli v nič ne glede na tako ali drugačno odločitev – zaradi nedoseganja kvoruma se ne bi priznala ne odločitev »za« ne odločitev »proti«. Predlog, ki dovoljuje izvedbo referenduma, ne priznava pa njegovega izida, je torej varljiv: najostrejše omejitve ne postavlja na začetek, temveč na konec referendumskega postopka;za začetek referendumske pobude ohranja zelo lahek  vstopni pogoj s samo 2500 navadnimi podpisi (»kar z ulice«), prav na koncu, potem ko je bilo vloženega že veliko truda in milijonski stroški za izvedbo referenduma, pa z ostro kvorumsko omejitvijo izniči smisel vsega tega angažiranja, ker ne prizna veljavnosti referendumske odločitve. Tako izničevanje smisla pa jeodlična metoda za gojitev politične apatije med državljani. Z ustavno določitvijo kvoruma bi se celo povečala nevarnost, da bi namesto soočanja vsebinskih stališč do pomembnega družbenega vprašanja prevladalo nagovarjanje volilcev, naj ostanejo doma (da ne bi dosegli kvoruma). Po svoje bi torej odločili tisti, ki ne bi odločali, ne pa tisti, ki bi prišli glasovat. Zato mislimo, da bi moral veljati izid vsakega dovoljenega referenduma.

   Bolj smiselno in pošteno bi bilo možnost politične zlorabe referendumov ustrezno (dovolj) omejiti v začetni fazi, tj. že  pri zbiranju podpisov za pobudo. Stranka Nova Slovenija je zato predlagala kompromis, da bi se namesto sedanjih 2500 navadnih podpisov zahtevalo 10.000 overjenih podpisov (ti bi se pozneje upoštevali pri zbiranju 40.000 podpisov za zahtevo). Da bi bilo tako zbiranje uspešno, bi morala biti napovedana tematika referenduma res zelo pomembna in prepričljivo predstavljena, pobudnik pa bi se moral zelo potruditi za dobro in učinkovito organiziranje zbiranja; to dvoje bi bilo že zadosten pogoj za odvračanje od lahkotnih političnih zlorab in neupravičenih zakonodajnih blokad ter na drugi strani za zadostno verjetnost doseganja  35-odstotnega kvoruma – če bi ta sploh (p)ostal ustavno predpisan. Ta naš kompromisni predlog za spremembo referendumske ureditve žal ni bil deležen zadostne podpore drugih parlamentarnih strank, vendar za zdaj ostaja na mizi, morda tudi z možnostjo dodatnega zbliževanja stališč, npr. da bi se zahteva za 10.000 overjenih podpisov nekoliko znižala ob hkratnem znižanjuzahtevanega 35-odstotnega kvoruma.

   V Državnem zboru doslej brez podpore stranke NSi ni bilo mogoče zbrati zadosti poslanskih glasov za začetek ustavno spreminjevalnega postopka, pred kratkim pa je svojo podporo spremembam napovedala stranka Pozitivna Slovenija, vendar brez zagotovila, da bo predlog podpirala do konca, torej ga podpira s figo v žepu, izid postopka pa je negotov in kaj lahko se zgodi, da vse skupaj propade, da kvorum ne po predpisan oziroma da spremembe 90. člena Ustave ne bomo dočakali. To bi pomenilo, da bi slovenska referendumska ureditev ostala neustrezna, dopuščajoča nadaljnje zlorabe in blokade. Da bi se tako stanje vsaj omililo, čeprav ne popolnoma odpravilo, bo NSi vložila predlog  za novelacijo Zakona o referendumu in ljudski iniciativi terskušala z manjšo spremembo nekoliko zaostriti vsaj začetni pogoj za razpis referenduma: namesto 2500 navadnih podpisov bomo predvideli 5000 overjenih podpisov, tako da se bo zmanjšala možnost taktičnih blokad, s katerimi zdaj nekateri  lahko že na podlagi 2500 navadnih podpisov  zadržujejo izvajanje kakega njim nevšečnega zakona. Ker to ne bo ustavna materija, temveč navaden zakon z majhno spremembo, bi si lahko obetali sprejetje z navadno večino in celo po hitrem postopku.«